Tomaž Gorec

Danes zutraj sem v enem lokalu srečal Bobana in ga vprašal, če kaj praznuje. Pa je rekel, seveda praznujem. Lep praznik je bil to, samo se takrat tega nismo zavedali.  Popolnoma se strinjam z njim!

Nikoli ne bom pozabil, ko smo v tretjem razredu osnovne šole šli z šolo na morje v Tašalero pri Puli. Kopat smo se vozili z avtobusom na Kamenjak in na poti peli Od Vardara pa do Triglava. Lepo je bilo!

Imeli smo olimpijske igre, bili smo športna velesila, Jugoslavija je v svetu uživala velik ugled,…

Kasneje ko sem prišel v puberteto in sem mislil, da sem najbolj pameten na svetu, so mi začeli iti na živce ‘južnjaki’, Jugoslavija,…. Lahko bi rekel, da sem bil zagrižen nacionalist.

Potem pa sem konec leta 1989 odšel na služenje vojaškega roka v Kraljevo. V vojski sem uvidel, da ‘južnaki’ le niso tako slabi in da so v večini primerov slovenci bolj ‘zajebani’.

Ob današnjem prazniku si želim, da med slovenci nebi bilo nestrpnosti, do narodov bivše Jugoslavije. Prav tako si želim, da bi vsi v bivši Jugoslaviji pozabili na nacionalizem,… Da nebi bilo nikoli več vojne! Da bi se imeli radi in se družili kot smo (so) se včasih!

Zdajle pa grem gledati film Valter brani Sarajevo.

Zvečer grem na Jasmina Stavrosa v Africo, kjer se ga bom z prijatelji ‘kvalitetno’ napil in poveselil. Bi bil pa zelo vesel, če bi v Africi slišal komad Dan republike od ansambla Zabranjeno pušenje in Od Vardara pa do Triglava.

Smrt fašizmu, sloboda narodu!