Gradiška tura po Otmarjevi poti

Gradiška tura je čudovite vrh, ki se nahaja nad mestom Vipava. Nad njo, boste še posebej navdušeni, ker ponuja čudovite razglede na celotno Vipavsko dolino. Še posebej lepo je spomladi, ko je dolina in okolica čudovite zelene barve.

Na vrh vodi več poti. Sam, sem se odločil za plezalno pot, kjer je obvezna uporaba čelade in kompleta za samovarovanje.

Izhodiščna točka za Gradiško turo je kamp Tura, ki je od izvoza avtoceste oddaljen dobra dva kilometra in pol. Kamp Tura je označen na Google zemljevidu, tako da vas bo Google brez težav pripeljal do njega.

Pri kampu tura, je na voljo parkirišče za okoli 25 avtomobilov, ki pa se zaradi popularnosti destinacije kmalu zapolni. Zato priporočam, da se na pot odpravite bolj zgodaj zjutraj, še posebej, če se na Gradiško turo odpravljate v soboto ali nedeljo.

Do vrha Gradiške ture vodi več poti. Sam, sem se odločil, da grem po najtežji Otmarjevi poti, ki so jo opremili pred kratkim in je zelo zanimiva ferata. Druga plezalna pot se imenuje Furlanova pot, ki je ena od najstarejših slovenskih ferat.

Kako je videti plezalna Otmarjeva pot, si lahko pogledate v spodnjem videoposnetku.

Če vam je bil videoposnetek všeč, predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na moj Youtube kanal. Tam najdete še veliko zanimivih videoposnetkov z različnih lepih krajev.

Od parkirišča pri kampu Tura je dobro označena pot, ki vodi do izhodišča za Furlanovo in Otmarjevo pot. Po približno 20 minutah, boste prišli do izhodišča za Furlanovo pot. Če sam ne bi tam srečal enega plezalca in ga vprašal, če je to ferata, bi namesto po Otmarjevi poti šel po Furlanovi poti. Plezalec mi je lepo razložil, da obstajajo dve ferati. Otmarjeva je novejša, ter da moram iti samo malo na desno in jo bom brez težav našel. Tako je tudi bilo.

Ko sem prišel na izhodišče Otmarjeve poti, sem bil navdušen nad samim začetkom poti, ki je najtežji del fetrate. Stena, je na enem delu kar precej previsna.

Hitro sem si nadel pas in komplet za varovanje, ter začel plezati. Ko sem po dobrih desetih metrih prišel do previsne stene, nad katero sem bil prej navdušen, me je bilo malo, ampak res čisto malo strah. Namreč, to je bila moja prva ferata. Res je, da sem včasih plezal, vendar glede na to da je tega že dolgo časa nazaj, je logično da me je bilo malo strah.

Nad plezanjem sem bil navdušen. Višje kot sem šel, lepši so bili razgledi na Vipavsko dolino. Malo me je zmotilo le dejstvo, da je kmalu po mojemu vstopu v steno, vstopila še ena skupina plezalcev, kar je pomenilo, da se na poti ne smem obirati in tratiti preveč časa za slikanje in uživanje v čudovitem razgledu. Če imaš v steni nekoga za seboj, moraš tudi bolj paziti da ne okrušiš kakšen kamen, ki bi lahko padel na plezalca pod teboj.

Ko sem zaključil prvi del plezalne poti, sem si rekel da si vzamem čas, da vse skupaj malo poslikam in posnamem, ter spustim skupino, ki je bila za menoj, da me prehitijo in da jaz v miru nadaljujem plezanje.

Potem pa zgroženo ugotovim, da ne najdem moje športne kamere Go pro. Plezalce, ki so bili za mano vprašam, če je mogoče kdo videl kakšen Go pro. Eden mi odgovori, da jih je nekdo za njimi spraševal, če so oni pozabili Go pro. Ter da je Go pro verjetno nekje spodaj, če ga že ni kdo vzel. Takoj, se hitro odpravim dol in na srečo najdem svoj Go pro. Niti približno se nisem spomnil, kje sem ga pustil. To je bilo najbrž zaradi navdušenja nad samo ferato.

In tako sem še enkrat začel plezati ferato. Previsne stene me tokrat ni bilo nič strah in sem z njo opravil za šalo. Glede na to, da za mano ni bilo nobenega plezalca, sem lahko med plezanjem tudi slikal in snemal ter užival v res čudovitem razgledu. Ker je bilo tako zelo lepo, se mi ni nikamor mudilo.

Po približno eni uri in pol plezanja po Otmarjevi poti, sem prišel na vrh Gradiške ture, kjer sem nekaj časa užival v čudovitem razgledu. Kako lepo je zgoraj, si lahko pogledate v spodnjem videoposnetku.

Na vrhu gradiške ture sem srečal dva starejša pohodnika, ki sta mi svetovala, naj nadaljujem pot naprej, ker da je zelo lepo. Njun predlog nisem upošteval, ker sem imel namen iti pogledati še izvir Hublja, Otliško okno in Sinji vrh.

Gradiška tura me je popolnoma navdušila za ferate. Teden dni kasneje sem šel preplezati ferato na Češko kočo, ki je moja druga preplezana ferata. Zagotovo ni zadnja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja