Irska se v pivski kulturi razlikuje od ostalih držav, predvsem v njenem socialnem vidiku. Tradicionalno so cerkev, pub in lokalni nogometni klub najpomembnejša tri socialna zbirališča ljudi, predvsem v ne mestnih oz. podeželskih delih Irske. Ljudje na vasi so se najprej zbrali na nogometni tekmi ali v cerkvi, potem pa odšli še v pub (gostilno), kjer so si pripovedovali zgodbe in se zabavali. Irci so do nedavnega redko pili doma, saj je igralo druženje ključno vlogo pri uživanju alkohola.
Najbolj priljubljena irska pijača je pivo, med njimi pa so najbolj priljubljena temna irska piva. Zanimivo je, da prodaja piva na Irskem predstavlja 84 odstotkov celotne prodaje alkohola.
Irska in njeni tradicionalni Pubi
Irska gostilna ali po angleško pub je središče družbenega dogajanja, kjer se popije kar 92 odstotkov piva na Irskem – samo v Dublinu jih najdemo več kot tisoč! Ne moremo ga enačiti s slovensko gostilno ali hrvaško konobo, saj je pub za razliko od teh hiša kulture, vir najnovejših novic, kraj počitka in včasih tudi drugi dom. To še posebej velja za moške na podeželju, ki praktično nimajo drugih mest za zbiranje.
Povprečen pub na podeželju odraža njihov patriotizem, ki je značilna irska vrlina. Notranjost izgleda nekako takole: na stenah so fotografije iz zgodovine naselja, lokala, lokalnih nogometnih ekip, dosežkov pomembnih ljudi iz naselja, ne manjka pa tudi irskih zastav in simbolov. Središče dogajanja je šank, impresiven na pogled in narejen iz lesa. Medtem ko je notranjost po navadi opremljena precej preprosto, z lesenim pohištvom. Okna polni motno in dimljeno steklo, da svetloba in ulični vrvež ne motita obiskovalcev. Notranjost oken pa krasijo raznobarvni stekleni mozaiki, ki vzdušje še toliko bolj začinijo.
Irska je svoje tradicionalne pube razširila po vsem svetu, to ji je lahko uspelo samo zaradi njihove priljubljenosti. Povprečno se vsak dan v letu na svetu odpre kakšen irski pub. Največ jih izven Irske najdemo v Berlinu (31) in v Rimu (28). Kar dva tisoč podjetnikov širom sveta si vsako leto želi odpreti svoj irski pub. Da obiščete irski pub, vam torej ni potrebno oditi na potovanje na Irsko.
Tradicija pubov pa ima tudi poseben sloves: veljajo kot mesto za deljenje skrivnosti. Kar poveš barmanu, gotovo ne gre naprej. Irska je znana po točajih, ki so neke vrste duhovniki v spovednici, kateri z dobro voljo in kmečko pametjo razbremenjujejo marsikatero dnevno stisko.
Irska na dan svetega Patrika
Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je vsa Irska obravnavala dan svetega Patrika kot verski praznik. 17. marca je zaznamovala smrt zavetnika Irske Sv. Patrika, ki je pomemben za prihod krščanstva, česar niso povezovali s popivanjem alkohola in paradami. Na ta dan naj bi celo zaprli vse pube, se udeležili cerkvenega obreda in nato zbrali po domovih na praznični večerji.
Dandanes pa se dan svetega Patrika praznuje čisto drugače. Značilne so parade in festivali, zelena barva, predvsem pa ogromno zabave in popitega piva. Za to je zaslužna predvsem irska diaspora v ZDA, ki je praznik prikazala v povsem drugačni, zabavnejši luči.
Irska Piva
Pivo Guinness
Med najbolj priljubljena irska piva gotovo sodi Guinness, ki velja tako za simbol Irske kot dneva svetega Patrika. Za razvoj te legende je zaslužen Arthur Guinness, ki je leta 1759 začel proizvajati svetlo pivo v pivovarni St. James’s Gate v Dublinu, deset let kasneje pa izvozil prvo pošiljko piva v Veliko Britanijo. Leta 1778 je začel proizvajati svoj temen “porter”, ki so ga kasneje preimenovali v “stout” (po katerem je pivo Guinness danes znano po celem svetu). Beseda “stout” je sprva označevala moč piva, sčasoma pa bolj gostoto in barvo. Temno pivo pridelujejo iz ječmena, ekstrakta praženega sladu, vode, hmelja in pivskega kvasa. In prav praženje najkakovostnejšega ječmena daje pivu značilno temno barvo in žameten okus.
Posebnost piva Guinness je tudi obred dvostopenjskega točenja, ki izhaja iz časov šestdeset in več let nazaj, ko je bilo še vso proizvedeno pivo nepasterizirano in nefiltrirano. Zaradi tega so morali paziti, da se pivo ne pokvari (da je bilo skladiščeno na hladnem), obenem pa da nekaj časa počiva. Zaradi tega so začeli pivo mešati, najprej so v kozarec natočili sveže peneče pivo in ga pustili minuto ali dve, da se umiri, potem pa so dotočili starejše že uležano pivo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so pri Guinnessu izumili stekleničenje piva pod pritiskom mešanice ogljikovega dioksida in dušika, zato dvostopenjsko točenje ni bilo več potrebno, vendar se je večinoma obdržalo do danes.
Čeprav pivo Guinness izvažajo v več kot 120 držav in proizvajajo v skoraj 50ih tovarnah po celem svetu, pa naj bi bil v vsakem proizvedenem Guinnessu še vedno delček originalnega dublinskega piva. Iz matične tovarne namreč pošiljajo pivo v ostale obrate, kjer ga primešajo tam proizvedenem pivu. Čeprav je Irska velika porabnica piva Guinness, pa ga največ popijejo v Veliki Britaniji in Nigeriji.
Vsak dan se na svetu popije 10 milijonov kozarcev Guinnessa.
Čeprav je pivo Guinness zelo gosto in deluje kot prava kalorična “bomba”, vsebuje samo 198 kcal (na en pint), kar je nekaj manj kot kozarec posnetega mleka, pomarančnega soka in večine drugih vrst piva. Pivo Guinness je koristno tudi za srce – študije so dokazale, da antioksidanti v pivu upočasnjujejo odlaganje holesterola na stene arterij.
Je pa ta blagovna znamka znana tudi po Guinnessovi knjigi rekordov. Vse se je začelo pri stavi: direktor pivovarne Sir Hugh Beaver naj bi se s prijateljem stavil, kateri ptič je najhitrejši. Ker ni dobil odgovora in je želel, da se drugi ne bi spraševali o istih stvareh kot on, je dal pobudo za izdajo prve knjige rekordov (leta 1955). Imenovala se je preprosto: Guinnessova knjiga rekordov, v njej pa so bili zbrani vsi znani najboljši rezultati iz vse možnih področij. Knjiga se še vedno izdaja na letni ravni in dopolnjuje z nenavadnimi novimi rekordi.
Ostale znamke tradicionalnega irskega piva
Guinness ni edina znamka piva na katero je Irska ponosna. V mestu Cork (južna Irska), opazimo da bolj pijejo lokalna piva, kot so Murphys and Beamish. Zanimivo je tudi, da pitje določene znamke piva opredeljuje tudi verska pripadnost. Pivo Beamish pijejo bolj protestanti, katoliki pa prisegajo na Murphys. Poglejmo si torej najpogostejše znamke in vrste piva, ki so osvojila irska srca.
Guinness Draft in Foreign Extra Stout
Guinness Draft velja za najbolj priljubljenega suhega irskega “stouta” na svetu, je najbolj znan primer njegovega sloga in prvi komercialni “stout” iz Irske. Guinness Foreign Extra Stout je veliko gostejši in močnejši, izstopa pa z opazno grenkobo okusa in pekočimi okusi.
Murphy’s Irish Stout
Murphys-ov Irish Stout je eden glavnih Guinness-ovih tekmecev, ki je iz leta v leto bolj priljubljen. To je klasičen suh irski “stout”, dovolj močan in lahkoten. Ima svetlo kavno aromo in čokoladni okus, ter subtilne lesne note.
Smithwick’s Irish Red Ale
Ta rdeči “ale” ima značilno aromo, ki združuje vonj žlahtnega hmelja s sladkimi sadnimi notami, globokim sladom, ocvrtimi notami kave in ječmena.
O’Hara’s Curim Gold
Ta zlati pšenični “ale” združuje okus banan, breskev in sliv z aromo tradicionalnih sort hmelja. Čeprav to ni najbolj značilno irsko pivo, je idealno za tiste, ki imajo raje lažja in bolj alkoholna piva.
Guinness Storehouse – muzej piva v centru mesta Dublin
Ena glavnih znamenitosti Dublina in eden od razlogov za potovanje na Irsko je gotovo muzej Guinness Storehouse, ki se ponaša s sedmimi nadstropji, polnimi zanimivosti v povezavi z znamko Guinness. S pomočjo elektronskega vodiča izveste mnogo novih dejstev.
- Pritličje: Postopek varjenja temnega piva “stout”;
- Prvo nadstropje: Zgodba Arthurja Guinnessa – Irska legenda;
- Drugo nadstropje: Doživljajski vidik različnih vrst piva Guinness (arome in degustacije);
- Tretje nadstropje: Oglaševanje blagovne znamke Guinness v zadnjih 80. letih;
- Četrto nadstropje: Guinness Academy (opis v naslednjem odstavku)
- Peto nadstropje: Restavracija;
- Sedmo nadstropje: Gravity bar, kjer ob poizkušanju vseh možnih vrst Guinnessa uživate v osupljivem razgledu na Dublin, iz ene najvišjih točk v mestu.
V 4. nadstropju muzeja Guinness Storehouse lahko opravite tečaj točenja piva (Guinness Academy). Po koncu tečaja dobite tudi diplomo in seveda lahko spijete pivo, ki ste ga natočili. Popolno točenje enega “pinta” (dobrega pol litra) piva je sestavljeno iz šestih korakov.
- korak: vzamemo hladen, čist in suh kozarec;
- korak: Nastavimo kozarec pod pipo pot kotom 45 stopinj;
- korak: Potisnite ročico pipe naprej v vodoravno lego in točite pivo do 15 do 20 mm od roba (kozarca) in pazite da ne pomočite pipe v pivo;
- korak: Odložite kozarec za 119,5 sekunde, da se pivo umiri (izginejo mehurčki);
- korak: Dopolnite kozarec v vodoravni legi, tako da povlečete ročaj na pipi k sebi in točite dokler se pena ne dvigne rahlo čez rob kozarca. Pazite, da ne polijete ali prelijete piva in ne odstranjujte pene;
6.korak: Podajte pivo stranki z mirno roko, da ga ne polijete.
Druženje in poslušanje glasbe ob pivu
V bolj sodobnem irskem pubu se vsak večer vrti živa glasba, najpogosteje je to irska tradicionalna glasba. Le ta uporablja lokalne inštrumente, kot so gosli, piščali in irske pipe, včasih pa jih spremlja tudi irska harfa, simbol Irske.
Ponekod za popestritev dodajo še živahnejšo glasbo, ki jo vrtijo DJ-ji, po navadi od četrtka do nedelje. Pogosto v pubih nastopajo tudi lokalni stand-up komiki. Glasbene nastope gostje pospremijo z množičnim petjem in plesom, ki nazorno prikaže kakšna je irska kultura. Ravno zaradi tega je Irska tako privlačna destinacija za potovanje.
Mestna četrt Temple Bar v Dublinu
V Dublinu je zelo znana mestna četrt Temple Bar, kjer je skoncentrirano največ pubov in trgovinic. Četrt je dobila ime po siru Williemu Templu, ki je imel v 17. stoletju tukaj svojo posest. Takrat je bilo to območje še zunaj obzidja Dublina. Ko pa se je mesto širilo, je glavna ulica, ki je tekla čez to posest, dobila ime Temple Barr. Irska beseda “Barr” pomeni “na vrh”. Sčasoma je en r odpadel in ostalo je pri Temple Baru.
Tukaj postane najbolj živahno proti večeru, ko se Irci začno tradicionalno zbirati in družiti v pubih. Zaradi svoje prepoznavnosti je Temple Bar poln turistov, ki si pridejo pogledat to zanimivost, spijejo kozarec ali dva odličnega irskega piva. Nekateri se tukaj zabavajo dolgo v noč in si tako popestrijo svoje potovanje, vendar ne do jutra, saj so po zakonski odločbi lokali lahko odprti samo do treh zjutraj. Pubi so tukaj veliki, po navadi v dveh ali treh nadstropjih, v vsakem pa igra drugačna živa glasba. To je res pravo doživetje in pristna irska izkušnja.
Ali iščete dober načrt za potovanje? Vas zanima česa ne smete spregledati na potovanju po Filipinih ali kje dobiti najboljše dateljne v Omanu. Vse odgovore najdete na mojem blogu www.potovalec.si.