Ali kdo pozna koga, ki nikoli v življenju ni bil ljubosumen? Dvomim. Vsi smo ljubosumni. Samo stopnja izrazitosti je pri vsakemu posamezniku drugačna. Poznamo tudi več vrst ljubosumnosti. Ljubosumje med otroci, družinskimi člani, prijatelji, tekmeci in seveda najbolj znano, ljubosumje med partnerji. Ta znani občutek, ki nas zbada in se ga zelo težko otresemo. Ljubosumje je čustvo, ki se izraža med odnosi. Slovenci smo zelo zavistni in nevoščljivi, vendar ali smo tudi ljubosumni? Sama imam kar nekaj izkušenj z ljubosumjem, s svojim in tujim. Priznam, da, ko padeš v ta začarani krog tega uničujočega čustva, se zelo težko rešiš. Kdo pa ob tem bolj trpi, oseba, ki je ljubosumna ali oseba, ki je ljubosumnosti deležna? Mislim, da je boleče za obe strani.
Otroci in ljubosumje
Opažam, da med je mojimi otroci prisotno ljubosumje. To dejstvo me zelo obremenjuje, saj se trudim vsem trem izkazovati isto mero ljubezni in pozornosti. A najbolj zanimivo dejstvo mi je to, da je ljubosumje prisotno pri mlajših dveh otrocih. Vedno sem mislila, da se bom s to težavo spopadala s starejšim sinom, saj sva bila vrsto let sama dva in je bil navajen, da se v celoti posvečam samo njemu, da me ne rabi z nikomer deliti. Resnica pa je daleč od tega. On je čudoviti sonček, otrok za katerega skoraj lahko rečem, da ne vem, da ga sploh imam. Najhujša pa je srednja naša princeska. Njej pa ljubosumje puhti že iz ušes. A ljubosumna je samo na mlajšega bratca, ne pa tudi na starejšega. Starejši je njen vzor, mlajši pa kot kaže breme. To svoje ljubosumje najpogosteje izraža z nasiljem in trmo. Mlajšega bratca neprestano tepe, poriva, cuka, brca, grize, ga začne brez razloga daviti, vanj meče trde igrače, ga zapira v sobo. Njeno vedenje je tako nepredvidljivo, da se je ne upam pustiti same z najmlajšim sinom v istem prostoru, saj se bojim, da ga bo poškodovala. Poskušala sem že vse, da bi to njeno čustvo omilila. Sprva sem jo pošiljala na kazen, zaradi njenega vedenja, vendar ni nič pomagalo. Neprestano jo objemam, ji govorim, da jo imam rada, da je moja punčka in, da vedno bo. Namenjam ji ogromno pozornosti, se pogovarjam z njo, ji razlagam, da njeno vedenje ni sprejemljivo, a sem še vedno tam kjer sem bila. Nikjer. Peljala sem jo na pogovor h terapevtki, poizkusila sem zdravljenje z energijami, ji kupila Bahove kapljice, ne pomaga nič. Tako, da drugega, kot upanje, da se bo sčasoma vse uredilo, mi ne preostane. Najmlajši pa kaže ljubosumje samo takrat, ko vidi, da koga objamem. Takrat vedno priteče k meni in me objame, še celo kakšnega poljubčka sem takrat deležna.
Sama sem bila kot otrok tudi izjemno ljubosumna. Vendar je to minilo. Bila sem ljubosumna na sestrične. Bolelo me je, če sta jim moja starša kupila čokoladico, ko smo šli na obisk. Ker sem se iz strani staršev vedno počutila zavrnjeno, neljubljeno in nezaželeno. In sem s tem, ko sta kupila čokoladice za sestrične, dobila občutek, da imata njih rajši, da si želita, da bi bile one njune hčerke. Vendar je ta ljubosumnost izpuhtela, še sama ne vem kdaj. Tako upam, da bo tudi pri moji hčerki, saj ji dajem vso ljubezen, ki jo premorem, dajem ji sebe celo.
Ljubosumni partnerji
Prvo izkušnjo z ljubosumnim fantom sem imela že v osnovni šoli. Takrat so bili časi malo drugačni, kot so danes in tehnologija še ni bila tako zelo razvita, kot je sedaj. Imela sem fanta. Bil je objestno ljubosumen. Poleti mi ni dovolil nositi kratkih majic brez rokavov, kaj je poanta tega še dandanes ne vem. Neprestano me je klical na domači telefon in s tem preverjal, če sem doma. Kadar se je oglasil kateri od staršev, pa je prekinil zvezo. Tako, sta se starša odločila, da bosta dala prevezavo iz domačega telefona na njun mobilni telefon, da bosta videla kdo prekinja zvezo, saj takrat še ni bilo telefonov, ki bi izpisali številko kličočega. Tako sta izvedela, da kliče on in me preverja. Iz ljubosumja mi je zapičil nož v roko, ko sem ga hotela pustiti. Govoril mi je, da bi bil on najbolj srečen, da bi se jaz oblekla v žakelj in imela izrezane samo luknje za oči, da me nihče nebi videl in gledal. To vse skupaj se mi je zdelo pretirano, mislila sem, da bolj ljubosumne osebe, kot je on ne obstajajo. Napaka.
Po tem fantu sem spoznala drugega. Tudi ljubosumneža. Samo takrat sem si mislila, da to ni tako hudo, saj je bil ljubosumen predvsem na moje moške prijatelje. To sem nekako še lahko razumela. Čeprav nisem razumela, zakaj bi sploh lahko bil ljubosumen, saj nisem neka lepotica. Sem čisto povprečnega videza. Vendar sem se tolažila z dejstvom, da me ima rad in, da je zato ljubosumen. V primerjavi s prejšnjim fantom je bilo to za moje mnenje še nekako sprejemljivo. Tudi ta veza se ni obdržala.
In tako sem spoznala njega. Njega, ki je v meni premaknil vse meje razumnega ljubosumja in, ki je zaradi svojega ljubosumja tudi mene potegnil v to boleče stanje. Že sam začetek najine zveze je bil nenavaden, a seveda, ko si zaljubljen spregledaš vse opozorilne znake. Že po slabem mesecu najine zveze, sem ugotovila, da živim pri njemu. Da je prišlo do tega, se nekako sploh nisem zavedala. Dneve sva preživljala skupaj, vedno, ko sem rekla, da grem domov, mi je rekel, prespi danes pri meni. In sem. Potem sem mu po parih dneh rekla, da moram domov, da nimam več oblačil. Seveda je imel rešitev za to. Operi jih pri meni, zaradi tega pa res ne rabiš iti domov, se je glasil njegov odgovor. In tako sem se nezavedno preselila k njemu. Nisem se zavedala, da je vse to samo začetek njegovega ljubosumja. Želel me je imeti pod nadzorom.
Ko sem bila v službi me je klical vsaj dva krat na uro. Če se zaradi narave dela nisem mogla oglasiti, je bilo vse narobe. Govoril mi je, da imam v službi drugega in, da se mu zato nisem oglasila. To njegovo vedenje pa se je iz dneva v dan samo še stopnjevalo. Dokler je vedel, da nisem doma, me je neprestano klical in spraševal kje in s kom sem. A ko sem prišla domov iz službe in, ko sem mu povedala, da sem doma so se njegovi klici nehali. Kljub temu, da sva živela skupaj, sva se zelo malo videla. On je delal večinoma popoldan, saj je delal v baru na tenis igriščih in po koncu službe je vsakodnevno nadaljeval po ostalih barih in zidanicah s prijatelji. Tako je po navadi prišel domov v jutranjih urah, ko sem sama že odšla v službo.
Njegovo ljubosumje je toliko napredovalo, da brez njega tudi h staršem nisem več smela. Pri starših imam slabši signal in je zaradi tega telefon nedosegljiv. On tega seveda ni razumel. Obtožil me je, da namerno sklopim telefon, ker sploh ne grem res h staršem, ampak se dobivam z drugim fantom. Tudi s prijateljicami nisem smela več na kavo. Nič ni imel proti, da one pridejo k meni, samo jaz nisem smela nikamor. Bila sem lahko samo doma. Postal je obseden z mislijo, da ga varam. Najhuje je postalo takrat, kadar se mu nisem takoj oglasila na telefon. Če sem mu povedala, da je prišla prijateljica na kavo, mi ni verjel. Vedno je trdil, da je bil pri meni drug fant. Prišlo je tako daleč, da sem mu morala v smeteh iskati cigaretne ogorke od prijateljice, da sem mu tako dokazala, da je bila na kavi res ona. To njegovo ljubosumno obnašanje pa je počasi začelo prehajati tudi name.
Neprestano obtoževanje, da ga varam, da mu lažem in prikrivam stvari, je začelo puščati dvome v meni. Dvome o njemu in njegovemu početju. Vse večkrat so do mene prišle informacije, da je cele noči z drugimi puncami. Nekega jutra ga je po celonočnem pohajkovanju vsega pijanega domov pripeljal prijatelj, on pa je svoj avto pustil pred eno gostilno. Rekel mi je, da so bili celo noč pri prijatelju v zidanici in me prosil, če grem s tem prijateljem po njegov avto in ga pripeljem domov, on pa gre spat. Ko sem se usedla v avto, pa me je ta prijatelj vprašal, zakaj nisem šla z njimi v Ljubljano v diskoteko in zakaj, je moj fant vzel sabo drugo punco. Ta informacija me je dodobra pretresla. Seveda me je kasneje moj fant prepričal, da je bila z njim samo prijateljica in, da z njo nima nič. Verjela sem mu, oziroma želela sem mu verjeti. A dvom je ostal v meni in se samo stopnjeval.
Vsako noč, ko ga ni bilo domov, so se mi v glavi vrteli različni filmi kako je z drugo. In tudi vse podrobnosti so se mi vedno poklopile, kje je bil on in kje ta druga punca, vedno sta se gibala na istih krajih. In tako se je v mojih mislih vse ujemalo, imel je drugo in pika. Koliko noči sem prejokala zaradi tega, hotela oditi. A vedno me je prepričal v nasprotno. Da mi je zvest, da me ne vara, da samo drugi podpihujejo vse skupaj, saj želijo, da greva narazen. In sem mu verjela. Sama sebe sem toliko vzela v roke, da nisem imela več teh ljubosumnih izpadov. Rekla sem si, da če ima drugo jo pač ima. Lahko se mečem po trepalnicah, tega dejstva ne bom spremenila. Če pa nima druge, potem pa s tem svojim razmišljanjem samo uničujem sama sebe. In tako mi je uspelo, da sem se otresla ljubosumja. Vendar pa on tega ni bil zmožen. Njegovo ljubosumje je bilo čedalje hujše. Uničevalo je najin odnos. Preverjal je moj telefon, klical prijateljice in jih zasliševal, če imam katerega drugega fanta, preverjal mi je kilometre na avtomobilu, po telefonu sem mu morala pošiljati lokacijo kje se nahajam in vedno je prišel preveriti, če sem res tam, kjer sem rekla da sem. In tako se je najina zveza zaradi ljubosumja počasi krhala.
Postajalo je vse hujše. Neke noči je prišel domov ponovno pijan in me obtožil, da ga varam z njegovim bratrancem. Bolj sem ga prepričevala v nasprotno, bolj je on trdil, da lažem, da on že ve resnico. Takrat me je skupaj z mojim sinom vrgel iz stanovanja in to ob 4h zjutraj. Zunaj je deževalo, bilo je mrzlo, s sinom pa sva bila oblečena samo v pižame. Takrat je to izbilo sodu dno pri meni. S sinom sem se odpeljala h prijateljici in ostala pri njej 2 dni, toliko, da sem si našla svoje stanovanje. Odselila sem se od njega. Seveda se mi je opravičeval, jokal, me prosil naj ostanem. A nisem. Odšla sem. Vendar sem mu vseeno dala še eno priložnost. Rekla sem mu, da imava sedaj samo premor in, da če bo boljše, se bom preselila nazaj. In tako se je pokazalo njegovo bolestno ljubosumje.
Začel me je klicati, neprestano. Ni bilo dovolj, da sem mu pošiljala lokacijo kje se nahajam, zdaj sem mu morala pošiljati še slike. Če sem mu rekla, da sem doma in da se ne oglasim zato, ker sin spi, mi ni verjel. Morala sem mu poslati sliko sina, da sem mu dokazala, da res spi. Neko soboto, ko je bil sin pri očetu, sem bila pri prijateljici na kavi. Neprekinjeno me je klical, zasliševal kje sem in s kom sem, da je pred mojim stanovanjem in, da mojega avta ni nikjer. Povedala sem mu kje sem, mu poslala lokacijo, slikala prijateljico in mu poslala sliko, a še kar ni bilo dovolj. Tako dolgo je težil, da mi je prijateljica vzela telefon in ga izklopila. Rekla je, da ima dovolj vsega in, da naj se neham obremenjevati zaradi njega, ter raje uživam z njo na kavi. Telefon sem imela sključen mogoče 15 minut. Po vklopu telefona sem imela čez 100 neodgovorjenih klicev in okoli 50 sporočil. Bilo je neverjetno. Srce me je bolelo, ko sem videla, da res trpi, ker misli da imam drugega. In sem se odpeljala do njega, ga pomirila, mu zagotovila, da ni nikogar drugega. Pomiril se je. Za tisti dan.
Čez nekaj dni sem šla do njegovega soseda, ki tetovira. Dogovoriti sem se šla za nov tattoo. Ne vem, če sem bila tam 10 minut, ko so se že začeli klici in sporočila, da je videl moj avto in, da ve da ga varam, da je temu sosedu popravljal računalnik in mu je takrat nastavil kamere po hiši in on zdaj na kamerah vidi, kako imam z njim spolne odnose. Takšna obtoževanja so trajala skozi ves dan. Zvečer me je že toliko znerviral, da sem imela vsega dovolj in sem se odpeljala do njega. Ko sem prišla k njemu je sedel zunaj za mizo, pred sabo je imel plato piva, pil ter klical mene in me obtoževal. Skregala sva se. Zelo. Rekel mi je, da sem kurba, da ga varam. Te besede so me tako zelo prizadele, da sem mu rekla, da ga bom z lopato po glavi, če mi se enkrat reče kaj takega. In mi je. Jaz pa sem zagrabila prvo stvar, ki mi je bila pri roki ? lopato – in ga z njo udarila po glavi. Nato sva se še bolj skregala, na koncu pa pobotala in prespala sem pri njemu. Tako je ta najin premor trajal skoraj leto dni. Bilo je uničujoče zame. A njegova opravičila, besede, da me ima rad in da me noče izgubiti, so me vedno znova omehčale, da sem ostajala ob njemu. A tudi meni ni bilo lahko. Po eni strani se mi je smilil, saj sem vedela, da ni zanalašč tak, da je kot v obsedenem stanju, dobesedno bolestno ljubosumen. Po drugi strani pa me je vse to psihično uničevalo. Počutila sem se kot v zaporu. Nesvobodna.
Najina zveza se je kmalu dokončno končala. In to na zelo grd in meni nepopisno boleč način. Vsi imamo včasih tisti feeling, intuicijo, katero tako radi potlačimo in prezremo. Že nekaj časa me je glodal ta občutek, občutek, da nekaj ni v redu. Toda tisto jutro, ko sem se zbudila, je bil ta občutek tako močan, da ga nisem mogla več prezreti. Ni mi dalo miru. Morala sem sama sebi dokazati, ali imam prav, ali pa me moj občutek vara. V glavnem nekaj sem morala narediti. In sem. Odpeljala sem se do njega. Ura je bila 6 zjutraj. Pred stanovanjem je bil parkiran njegov avto in pa bmw. Tresla sem se. Kaj je zdaj to? Potrkala sem. Prišel mi je odpret v spodnjicah, še ves zaspan, saj sem ga zbudila. Ko me je zagledal je prebledel. In jaz? Odrinila sem ga in se zapodila naravnost v spalnico. In tam je bila. Druga punca. V samem modrcu in spodnjih hlačah je ležala v moji postelji, postelji, ki sem jo kupila jaz, za naju. Sesulo me je. On mi je govoril, da ni tako kot mislim, govoril, da ni z njo. Ona je vpila, da kaj laže, da sta par že skoraj dva meseca. Jaz pa sem ga pogledala in mu rekla, a za tole si me zamenjal? Za kup pudra? Rekla sem mu da je lažnivec, da me je psihično uničeval s svojim ljubosumjem, a sam je imel drugo. Tudi njej sem rekla, naj uživa dokler lahko, saj bo njej naredil isto.
Bila sem jezna, ne jezna, bila sem besna. Ne vem točno kako je naneslo, a vsi trije smo šli ven iz stanovanja. Jaz sem bila zadnja. Zaklenila sem stanovanje, vzela ključ in ga vrgla po travniku v dolino. Potem sem stopila do njega in ga vprašala, če ve kaj si mislim o njemu. Rekel je, da ne. Pljunila sem mu v obraz in rekla, to si mislim, se obrnila in odšla. Ne vem zakaj sem naredila vse to, ampak sem ob tem začutila takšno zadovoljstvo, kot že dolgo ne. In tako se je najina zveza zaključila. Tudi s to punco ni ostal dolgo, saj je imel iste ljubosumne izpade kot pri meni.
Ljubosumje je ljubezensko stanje
Verjamem, da je on ob svoji ljubosumnosti trpel. Saj sem kasneje malo raziskovala in spoznala, da je ljubosumje psihološko stanje, bolezen. A tudi jaz sem trpela. Zelo. Neprestano dokazovanje nečesa. Psihično te to uničuje. A nekomu, ki je tako zelo prepričan v svoj prav, nikakor ne moreš dokazati nasprotnega. Ne glede na to kaj vse poizkusiš, tudi, če mu prineseš, kot rečemo, črno na belem, bo še vedno prepričan v svoj prav, v svojo zgodbo, svoj film, svojo realnost. A najbolj žalostno od vsega je to, da ljubosumnost po navadi izvira pri ljudeh, ki sami počnejo napačne stvari in potem s svojo ljubosumnostjo na druge samo projektirajo stvari, ki jih sami počnejo. Biti žrtev ljubosumneža je uničujoče. Z njegovim ljubosumjem počasi izgubljaš sam sebe, saj na prvo mesto vedno postavljaš njega. Kaj bo rekel, če grem sem, če naredim to, če rečem to? Pozabljaš nase in na svoje potrebe, želje, svojo srečo, saj želiš ugoditi njemu. Ugoditi samo zato, da ne bo nepotrebnih prepirov in nenehnega dokazovanja. A najlepši občutek je, ko spoznaš, da ni težava v tebi, temveč v njemu. Ko spoznaš, da ni treba, da se neprestano zagovarjaš, opravičuješ in dokazuješ, ko spoznaš, da si lahko svoboden in počneš kar želiš, brez strahu, kaj bo, ko se vrneš domov. Postaneš spet ti.