Otok Ist

Pretekli vikend me je brat Janez povabil da grem z njim na jadranje.

Janez je navdušen jadralec. On in njegova ekipa se z jadranjem ukvarjajo šele štiri leta, pa so bili v svoji kategoriji že dvakrat državni prvaki v ORC-ju. Letos gredo celo na regato Rolex middle sea race. Start in cilj regate je na Malti. Regata je kar naporna, saj je treba prejadrati 1110 kilometrov. Regata običajno traja 3 do 7 dni.

Ker ekipa pridno trenira za Malto, imajo jadrnico Shark mesec dni privezano v marini Šimuni na otoku Pag. Otok Pag je odlično izhodišče za jadranje na cel kup prelepih hrvaških otokov. Mi smo se odločili, da gremo čez vikend na otok Ist.

V petek zvečer smo prispeli v marino Šimuni, proti otoku Ist pa smo se odpravili v soboto zgodaj zjutraj. Vreme je bilo sončno. Med potjo smo imeli super razgled po otokih Maun, Vir, Olib, Molat, Silba in drugih manjših otokih.

Žal za jadranje ni bilo dovolj vetra, zato smo se peljali na motorni pogon, kar je običajno počasneje kot na jadra. Kljub temu, da je šlo počasi in smo se vmes še ustavili za krajše kopanje, smo na otok Ist pripluli prej kot v štirih urah.

Otok Ist je majhen, vendar zelo lep otoček. Površina otoka je 9,73 kvadratnih kilometrov in ima malo več kot 23 kilometrov obale. Ima eno samo naselje, ki se imenuje Ist, v njem pa živi okoli 200 prebivalcev. V naselju sta dve trgovini, dva lokala in tri restavracije.

Naselje Ist leži v zalivu, kjer je manjše pristanišče za jadrnice, jahte in tudi za večje potniške ladje, ki skrbijo za prevoz potnikov in blaga do drugih otokov in celine. Naselje ima super plažo. Zunaj je prodnatna, v vodi pa je mivka.

Nad naseljem Ist se vzpenja 174 metrov visok hrib, ki se imenuje Straža. Na vrhu hriba so okoli leta 1.800 zgradili cerkvico, ki se je imenovala crkva Gospe od sniga. Leta 1.856 pa so zgradili novo cerkev, ki stoji še danes in se imenuje crkva Sv. Nikole.

Čez dan smo uživali, ko smo se kopali v kristalno čistem morju. Ko pa je okoli šeste ure zvečer vročina malo popustila, smo se odpravili na vrh hriba Straža. Kljub vročini je bil vzpon kratek in lahek. Na vrhu smo uživali v res lepem razgledu na sinje modro morje in okoliške otoke. Kdor bo obiskal otok Ist, mu pohod na vrh hriba Straža zelo priporočam. Užival bo v čudovitem razgledu. Poleg tega, pa za dobro počutje in zdravje, malo rekreacije ne škodi.

Iz hriba Straža smo prišli prepoteni in se je bilo potrebno stuširati. Žal v pristanišču nimajo tušev. Če si z jadrnico, je edino možno tuširanje skok v vodo. Vsi so skok v vodo opravili kar z jadrnice. Jaz pa ne, ker sem imel malo slab občutek, da je voda v pristanišču lahko malo umazana. Zato sem se odločil, da se grem okopati na 100 metrov oddaljeno plažo.

Ker ni bilo nikjer žive duše in se je malo že delal mrak sem se odločil da se okopam kar gol. Tik ob morju se slečem in takoj skočim v vodo. Preplavam ene dvajset metrov in pogledam proti plaži. Vidim enega tipa s psom kako gre proti mojim stvarem. Prvi trenutek pomislim, da mi hoče kaj ukrasti. Ko pride do mojih stvari, se samozavestno prikloni in vzame v roke moje kratke hlače. Po njegovi samozavesti sem ugotovil, da mi nima namena kaj ukrasti, ampak da bo problem, ker se kopam gol. Možakar je začel vpiti kako me ni sram, da se kopam gol. Jaz sem bil vljuden in sem se začel izgovarjati, da sem doma pozabil kopalke, da se že dela mrak in da ni nikjer nobenega človeka,…

Človeka moji argumenti ne prepričajo in mi v vodo vrže kratke hlače in dvoje spodnjih hlač. Verjetno se je na tej plaži prepovedano kopati gol, vendar glede na dejstvo, da preden sem se slekel, sem pogledal ali je v bližini kakšen človek in da sem bil na kopnem gol le kakšno sekundo, ta človek nima pravica, da bo moje stvari metal v vodo!

Zaplavam proti kopnem. Vmes poberem stvari, ki mi jih je pometal v vodo. Se oblečem v mokre kratke hlače in stečem z njim. Ujamem ga ravno v centru naselja, se postavim pred njega in namerno malenkost dvignem roke in stisnem pesti, ker hočem, da se ustraši, da ga bom udaril. Omenim mu njegovo mamo in ga razburjeno vprašam kdo mu je dal pravico, da meče moje stvari v vodo. Izgleda, da se me je tip močno ustrašil, ker me je začel nagovarjati z gospodom. Možno je tudi, da mu je postalo nerodno, ker so naju vsi gledali iz terase bližnje restavracije. Na koncu sva odšla vsak svojo pot. Jaz z mokrimi stvarmi on pa malo prestrašen in tudi osramočen. Mogoče sem malo preveč znorel na njega, ampak da bi zadevo pustil kar pri miru, pa tudi nisem mogel in tudi ne bi bilo pošteno.

Na večerjo smo šli v lokal Lako čemo, ki je lociran tik ob pristanišču. V Lako čemo smo bili že popoldne na kavici. Moram pohvaliti zelo prijaznega natakarja, ki dela v tem lokalu. Tudi hrana je bila zelo dobra. Jaz sem jedel pleskavico, ki je bila velika in okusna. Janez je jedel ribo, ki jo je tudi pohvalil. Maja in Enja pa so tudi pohvalile kalamare in škampe.

V nedeljo zjutraj smo se zbudili v dežju. Ker sem za zjutraj imel namen iti teči na hrib Straža, sem bil kar malo razočaran.

Do približno enajste ure smo čakali, da je nehalo deževati, potem pa smo razprli jadra in zapustili otok Ist. Posijalo je sonce.  Za razliko od prejšnjega dne je bilo nekaj vetra in smo jadrali vse do otoka Pag. Do marine Šimuni smo prišli v dobrih dveh urah. Nato smo se v Šimunih še okopali, pojedli pozno kosilo, spili kavico in se odpravili domov.

Bilo je kratko, a sladko. 🙂