Koliko praznikov praznujemo danes in jih jemljemo kot rimo katoliške ali od ne vem kje, pa so dejansko samo preobraženi stari poganski prazniki. Poganstvo je še danes na našem področju in drugod tako zakoreninjeno, da obstaja kar nekaj društev, ki obujajo stare običaje, obrede in verstva. Naši predniki niso poznali toliko tehnologije in znanosti, kot jo danes, zato so živeli drugače. Veliko znanja, pravega in tudi skrivljenega, se je prenašalo iz generacije na generacijo s pomočjo ustnih izročil, verovanj in praznikov. Kaj od tega poznamo še danes, si preberite v nadaljevanju.
Staroselci na našem področju in drugod, so po vsej verjetnosti začenjali novo leto okoli 21. marca in ga zaključevali decembra. Opis praznikov bomo začeti z Božičem in se sprehodili preko vsega leta.
Božič
Okoli 21. decembra, kot danes poznamo praznik Božič, izhaja iz starega poganskega praznika, ki je nekdaj proslavljal rojstvo nekaterih sončnih božanstev, na primer Mitre. Takrat se dogaja sončni preobrat. Šele veliko kasneje je kot 25. December postal eden najbolj posvečenih dni krščanskega prazničnega koledarja. Poganski običaji in pričetki praznovanja Božiča segajo daleč v preteklost. Le v redkih domovih konec decembra mine na povsem običajen način. Najbolj razširjena navada je verjetno ta, da ljudje v hišo prinesejo smreko ali jelko, ki jo nato okrasijo.
V tem obdobju leta pa lahko potekajo tudi druge obredne aktivnosti. Nekoč je bila najpomembnejša med njimi kurjenje božičnega kresa. Ta sveti plamen naj bi s svojim žarom dajal moč in življenje soncu, o katerem so ljudje takrat še mislili, da je rojeno v času zimskega sončnega obrata. Ljudje so ogenj simbolično ukrotili in ga prinesli v hišo v obliki božičnega polena. Izbrali so primerno vejo, jo privlekli v hišo in pripravili za uporabo. Po celotni površini so vrezovali znake sonca, obrise moške postave in ostale simbole. Včasih so izdelek tudi okrasili z zelenjem.
Svečke in lučke na božičnem drevescu predstavljajo zagotovilo, da je pred gospodinjstvom leto izobilja, toplote in luči. Morda ste se že naveličali običajnih steklenih okraskov, potem lahko svoje drevesce okrasite kot stari pogani s svežim in suhim sadjem, orehi, lešniki in slanim pecivom.
Obstaja tudi nekaj pravil vedenja, ki so se jih včasih držati na Božič. Predvsem niso smeli pretiravati z delom. Na ta dan so se odpovedali vsaj predenju. V skladu s tradicijo ne sme na ta dan nihče sesti za kolovrat ali vzeti v roke predivo.
Na božični večer so zaužili jabolko, kar jim je zagotavljalo zdravje v prihajajočem letu. Privoščili so si čistilno kopel, za katero so verjeli, da z njih očisti vse tegobe, skrbi in težave preteklih šestih mesecev. Za kopel so uporabili borove iglice, lovor in rožmarin. Mešanico so zavili v kos koprivnega platna in pustili, da se pred kopeljo nekaj časa namaka v že pripravljeni vodi.
Večer starega leta
Silvestrovo in Novoletni dan sta še dva delčka leta, pretkana s starim izročilom, v skladu s katerim si lahko dom in njegovi prebivalci zagotovijo varno, udobno in bogato leto. Obstaja še precej obredov, ki so jih pogani izvajali na večer starega leta. Sedem gorečih sveč v tem večeru je njihovemu gospodinjstvu prineslo srečo. Nekaj trenutkov pred polnočjo so za kratek čas odprli okna in vrata, da so izpustili negativno energijo, ki se je nabrala v preteklem letu, iz hiše ven. Silvestrski večer so izkoristili, da so se polepšali. Opolnoči so si umili obraz z vodo iz vodnjaka.
Prvi dan novega leta
Na prvi dan novega so poskrbeli, da so bile kašče dobro napolnjene z živili, s tem so zagotovili dovolj hrane in obilja skozi vse leto. Da jim ne bi primanjkovalo denarja, so imeli v hiši kakšno zimzeleno vejico.
Svečenica
Naslednji praznik 2. Februar je v bil preteklosti poimenovan z več imeni, danes se je obdržal naziv Svečnica. Na ta dan se praznuje vrnitev sonca po dolgem obdobju zime. V noči, ki je bila pri starih Rimljanih posvečena Veneri, je bilo treba prižgati prav vse sveče v hiši, nato pa s prižganimi baklami v rokah oditi na prosto in pozdraviti prihod Sonca. Ta navada je danes malce prilagojena načinu življenja – ljudje preprosto prižgejo vse luči v hiši, ali pa po eno svečo v vsakem prostoru. Tudi ogenj v kaminu ustreza običaju.
Valentinovo
14. februarja, na Valentinovo, se na vrtu sadita zelena solata in grah. Da bi na ta dan napolnili dom z energijo ljubezni, so včasih prižgali sedem rožnatih sveč in cvetlično kadilo, med tem pa so si v živo predstavljali, kako močno čustvo preplavlja dom. Čas so izkoristili tudi za vedeževanje, ki naj bi razkrilo prihodnje ljubezni.
Pomlad
Marec je najpogosteje mesec, namenjen pomladanskemu čiščenju. Nabirali so prve cvetlice in jih postavljali v vazo in na široko odpirali okna. Hišo so tako očistili zimske osamljenosti. Vrt so pričeli obdelovati takoj, ko je minila nevarnost zmrzali. Med sajenjem različnih rastlin so prepevali in govorili o tem, v kaj bodo zrasla drobcena semena? Na primer v visoke, krepke in zdrave rastline. Privoščili so si čistilno kopel, ki je morala vsebovati timijan in majaron. Za očiščevanje hiše je bila pomlad zanje nadvse ustrezen čas, prav tako za uresničevanje večjih načrtov v gospodinjstvu – razna popravila, beljenje in pleskanje, obnavljanje in prezidave.
Okrog 21. marca (natančen astronomski datum se iz leta v leto spreminja) se praznuje pomladno enakonočje. Nekoč so ljudje ob tej priložnosti barvali jajca – simbol življenja – z rumeno in zlato barvo, nato pa so si jih izmenjevali med seboj kot darila ali pa so jih uporabljali v obredih, posvečenih Soncu in boginjam plodnosti.
Lep običaj barvanja jajc se je ohranil do danes. Če se boste lotili tega opravila, boste verjetno najprej posegli po naravnih barvilih, kot so: sok rdeče pese, čebulne lupine, grozdni sok in še mnoga druga, ki lahko ustvarijo zares lepe barvne odtenke. Če so hoteli v letu, ki je prihajalo, trdnega zdravja, so ob pomladnem enakonočju popili kozarec hladne vode in pojedli list žajblja. Stari Slovani so 21. marec jemali kot novo leto.
Prvi maj so stari Kelti slavili kot praznik Beltan. Njihovo praznovanje temelji na starorimskem prazniku Floraliju, posvečenem Flori, boginji cvetlic. Nekateri ljudje ta dan poznajo kot Prvi maj, ki pa nima nič skupnega s praznikom dela. Iz preteklosti izhaja torej pravo bogastvo običajev in obredov, ki so očitno preživeli do današnjih dni. Prvi maj je dan, ko so stari Rimljani počastili Lare, varuhe gospodinjstva in družine. Na njihove oltarje so obešali različne vence, žgali kadilo in usklajevali družino z njihovim duhovnim bistvom.
Na prvomajski dan so ljudje nosili domov lilije in beli glog. To je nekoliko nenavadno, saj za obe rastlini velja, da prinašata nesrečo. Vendar na ta dan to pomeni ravno nasprotno. Majske cvetlice – zvončnice, trobentice, marjetice, vrtnice, ognjič, rumeni jeglič in na desetine drugih ljudje še danes prinašajo v hišo.
Poletje
Kresna noč (21. junija) je še en praznik, posvečen ognju. Zato so včasih verjeli, da kurjenje ognja na kresni večer – ogenj mora goreti do polnoči ? prinaša hiši srečo in blagoslov. Nekoč so na to noč goreli veliki kresovi. Ljudje so pogasili ogenj na domačem ognjišču samo zato, da bi ga lahko ponovno prižgali z gorečo vejico z velikega kresa.
Ob kresu je bil ustrezen čas za nabiranje in sušenje raznih zelišč. Na kresni večer so narezali šentjanževko in rastlino obesili v hišo, da jo je varovala pred strelo in negativnimi vplivi. Cvetovi so bili simbolična žrtev, posvečena silam narave.
1. avgust je dan starodavnega praznika žetve. Ljudje so ta datum v preteklosti večkrat spreminjali, da je dejansko sovpadal z žetvenimi dnevi. Lughnasadh ali Lammas (kot so ga poimenovali katoliki, da bi tako pokristjanili star poganski običaj), je bil praznik kruha, zato je bila peka kruha v teh dneh pogosto opravilo.
Žitne lutke so lepe figurice iz umetelno prepletene pšenične slame in jih je danes moč kupiti v nekaterih trgovinah in na sejmih. Prvotno so take lutke, imenovane tudi otroci praznika žetve, izdelovali iz zadnjega snopa požete pšenice. Slama je bila povezana tako, da je grobo ponazarjala obliko telesa; figura je pravzaprav poosebljala Mater – boginjo žetve. Hiša, v kateri bila spravljena, je veljala za zelo srečno, saj je eno leto uživala zaščito boginje. Ob prihodnji žetvi so lutko uničili in napravili novo. Na žetveni dan so pekli in jedli jagodne kolače, seveda v čast žetve.
Jesen
Jesensko enakonočje (21. september) označuje drugi žetveni praznik. Ob tej priložnosti so hiše okrasili s posušenim klasjem in obarvanimi koruznimi storži. Tudi buče in suhi snopi žita so bili nadvse primeren okras.
31. oktober, predvečer Vseh svetih, je star verski praznik. Samhain, kot so ga imenovali Kelti in je bil začetek njihovega novega leta. Na ta večer je meja med svetom duhov in ljudi bila skoraj povsem zabrisana. Včasih so nastavili na verando ali pred hišo nekaj hrane, namenjene duhovom umrlih.
Tega dne so včasih tudi zakopavali jabolka na vrtu, seveda z namenom, da bi z njimi nahranili duše tistih, ki so umrli v preteklem letu. Morda je prav zaradi tega 1. november tradicionalni začetek sezone jabolčnika v Veliki Britaniji. Danes je ta praznik postal vsesplošno znan kot noč čarovnic Halloween in je zelo skomercializiran.