Med mrzlimi zimskimi dnevi nam misli pogosto uhajajo drugam. Največkrat v kraje, kjer je toplo in nam ni treba nase navleči gore oblačil, da bi ubežali nizkim temperaturam. Nekam, kjer je veliko sonca, prijetne temperature in po možnosti še kakšna lepa plaža v senci palm. Prva misel so tropi. A kaj, ko so tropi daleč, je misel, ki kmalu sledi.
Pa poglejmo, ali morda obstaja izjema? Med tropskimi destinacijami, ki so relativno blizu in povrhu še prijazne žepu, je vsekakor Šrilanka. Ko govorim o bližnjih tropih imam v mislih destinacijo, ki jo lahko s pametnimi letalskimi povezavami dosežemo prej kot v 24h. Čeprav je otok Šrilanka majhen, njegova velikost obsega 3 Slovenije, se ponaša z neverjetno raznolikostjo. Tukaj so dolge peščene plaže, obsežni nasadi zimzelenega čajevca, slikoviti živalski in rastlinski svet, izjemna kulinarika, prijazni ljudje, bogata zgodovina in množica kulturno zgodovinskih in naravnih znamenitosti. Dežela je varna in prijetna za potovanje. Temperature so po večini stalne, v povprečju 27 stopinj Celzija v nižavju in obalnem pasu, tudi vlaga je tukaj višja 80-90%. V hribih so temperature nižje, gibajo se med 16 in 20 stopinj Celzija čez dan, ponoči lahko tudi kakšno stopinjo manj, včasih tudi zamrzne. Stopnja vlažnosti zraka se razlikuje glede na nadmorsko višino. Najvišja je ob obali 80-90%, bistveno manj je je v hribih, ki so zato tudi prijetnejši za potovanje.
Deželo Šrilanka obvladujeta dva monsuna. Osrednji, južni in jugozahodni del zajame Yala monsun od maja do septembra, medtem ko severovzhodni del otoka namaka Maha od decembra do februarja. Za potovanje v času monsuna je zelo priporočljiv dežnik in pelerina, saj se padavine spustijo večkrat na dan. Na srečo pa nikoli ne trajajo čez cel dan.
Skrb za čiste sanitarije je odveč, saj so v zadnjih desetih letih, odkar je turizem v porastu velike izboljšave tudi na področju higiene. Seveda na otoku Šrilanka ni za pričakovati nivo čistoče kot ga poznamo v Evropi, je pa za azijske razmere čisto soliden. Tudi sicer se trudijo, da ostaja otok čist in urejen, čeprav je plastike in smeti po tleh še zmeraj precej.
Šrilanka je obdana z velikim Indijskim oceanom in ker se nahaja v bližini večje sestre Indije, imata kar nekaj podobnosti. Začinjena hrana, v kateri prevladujeta kari in čili, med žensko modo kraljujejo sariji, prisotnost kastnega sistema v družbi, hinduizem, posledice kolonialnega sistema in še kaj bi se našlo. Naravna povezava z Indijo je Adamov most, ki velja za najkrajšo kopensko mejo med dvema državama. Gre za niz plitvin in nizkih otokov v dolžini okrog 45km med otokoma Mannar (sever Šrilanke) in Rameswaram (jug Indije). Po muslimanskem izročilu je Adamov most zgradil Adam na poti proti Adamovem vrhu, po hindujskem izročilu pa Rama.
Cene hrane na otoku Šrilanka so prijazne za slovenski žep. Seveda je odvisno ali si obrok privoščite na ulici, v preprosti ali nekoliko dražji restavraciji. Hrana na ulici je izjemno poceni, ima svojevrsten čar in doda k pristnemu potovalnemu vzdušju. Na stojnicah ponujajo precej ocvrte hrane, med katerimi kraljujejo indijske pakore in samoze in domači rottiji, ki še najbolj spominjajo na zavitke polnjene z zelenjavo, jajcem ali piščančjim mesom. Tukaj so tudi šrilanške palačinke hoppers – ovalno testo, v katero ubijejo jajce in dodajo prgišče pekoče – kiselkaste omake sambol. Če se želite med obedom pridružiti domačinom in jim biti čimbolj podobni je treba jesti z rokami. Desna roka je tista, s katero zajamemo prgišče riža in ga pomešamo s kari omako. Kari omake so lahko narejene iz zelenjave, rib, piščančjega ali govejega mesa. Namesto riža so na jedilniku pogosto riževi rezanci – string hoppers, ki jih domačini najraje pomočijo v omako iz leče imenovano dhal. Med prehranjevanjem je običaj pitje mlačne vode in sprotno umivanje rok v posebni posodici. Tako lahko svojo lakoto potešite že za euro ali dva, če se odločite za ulični obrok, v primeru obiska boljše restavracije pa za 4 do 6 eurov. Če si zaželite sladice je na voljo odličen jogurt iz bivoljega mleka curd. Obogaten s palmovim sirupom in koščki sadja je naravnost odlična sladica. In ko smo že pri sadju, naj omenim slastne banane, papaje, rambutan, pasijonke, mango, woodapple, mangosteen in največji sadež, ki raste na drevesu jackfruit.
Alkohol na otoku Šrilanka dosega visoke cene in ni zmeraj na dosegu roke. Prodajajo ga v posebnih trgovinah, ki jih že od daleč zaznamujejo rešetke na oknih. Med pivi je najbolj znano Lion Beer, Three Coins in znamki Heineken ali Carlsberg. Za otroke in tiste, ki prisegajo na nealkoholne pijače je na voljo gazirana pijača iz ingverja, ki mu domačini pravijo kar ingverjevo pivo. Posebnost je palmovo vino toddy, iz katerega s pomočjo fermentacije pridelujejo lokalno žganje arak. Cene piva v lokalih se gibajo od 2,5 do 3,00 eur. Šrilanška kava stane 70 centov, medtem ko lahko pijete italijansko kavo za 2,00 do 3,00 eure. Sveže stisnjeni sokovi iz tropskega sadja so lahko tudi odlična sladica že za 1,00 do 2,00 eur.
Med najbolj razširjenimi napitki na otoku Šrilanka je seveda čaj. Govorimo o črnem čaju, ki ga pijejo na angleški način.
Ko so Angleži kolonizirali otok ob koncu 18.stoletja so prvotno zasadili velike plantaže kavovca. Kmalu je uničujoča bolezen listov napadla kavne nasade in v petnajstih letih uničila celotno industrijo. Britanci so hitro našli zamenjavo in namesto kave začeli gojiti čajevec. Obsežne plantaže so se začele v začetku 20. stoletja. Danes čajevec porašča velik del osrednjega višinskega dela otoka in predstavlja 2/3 svetovne proizvodnje čaja. Zato ni čudno, da mu pravijo zeleno zlato. Za skodelico čaja na Šrilanki boste odšteli od 50 centov naprej, odvisno od prefinjenosti okolja, v katerem ga pijete.
Za prevažanje po otoku Šrilanka lahko uporabljate lokalne avtobuse, po določenih delih je zanimiv tudi vlak, najhitreje in najlažje pa bo potovanje potekalo z najemom osebnega avtomobila. Ker vozijo po levi, se lahko odločite tudi za najem šoferja, s katerim se cena najema nekoliko poveča. Med najbolj priljubljenimi prevoznimi sredstvi ostaja tuk tuk ali three wheeler po domače.
Raznolika mikro klima na tako majhnem prostoru in vrsta prsti so razlog, da tukaj uspevajo eksotične rastline in začimbe, od katerih so mnoge endemične na otoku. Tako za razvajanje brbončic na Šrilanki poskrbi množica aromatičnih začimb, po katerih otok Šrilanka slovi že od časov velikih pomorskih raziskovanj jugovzhodne Azije. Cimet je kralj med pestro in razširjeno ponudbo dodatkov, brez katerih si težko predstavljamo šrilanški obrok. Kari, čili, ingver, kardamom, vanilijeve palčke, klinčki, poper, indijski orešček, limonina trava in citronela so glavne sestavine v kulinariki, nič manj pomembne pa niso tudi v ajurvedski medicini.
Prav ajurvedska medicina deluje na otoku Šrilanka z roko v roki z alopatsko (zahodno) vejo medicine. Zato so ljudje v primeru bolezni in zdravstvenih nevšečnosti navajeni iskati pomoč tako od uradnega, kot od ajurvedskega zdravnika. Obe veji sta priznani in se odlično dopolnjujeta.
Čeprav je država sorazmerno majhna, ima v Aziji največjo gostoto biotske raznovrstnosti. Izredno velik delež vrst med njenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami je endemičnih. Na Šrilanki je več kot 20 rezervatov za prosto živeče živali, ki so dom številnim avtohtonim vrstam, kot je šrilanški slon, leopard, termitski medved, edinstvena majhna polopica, šrilanški makak, različni jeleni, škrlatno sivi langur, ogrožena divja svinja, ježevec in indijski luskavi mravljinčar.
Kar dela otok Šrilanka posebnega in drugačnega je tudi ženska moda, ki še zmeraj prisega na sari. Sari je tradicionalno žensko oblačilo, ki ga sestavlja enostaven pas blaga, katerega ženska ovije okrog telesa na različne načine. Preko sarija lahko dekleta in ženske poudarjajo svojo ženstvenost in eleganco. Še posebej lepo je videti dolge črne lase spletene v kite, ki izstopajo ob živopisanih barvah sarija. Močna tradicija, ki še vedno prevladuje v notranjosti otoka in v ruralnih območjih narekuje med drugim tudi način oblačenja, kodeks primernega vedenja v družbi, med različnimi kastami, člani družine in med partnerjema. Zanimiv podatek je tudi nizka stopnja ločitev. Ker je dežela pretežno budistična je tudi za nas obiskovalce pomembno, da spoštujemo pravila. Pretirano razgaljanje in oprijeta oblačila ne pridejo v poštev. Še posebej med obiskom templjev je pomembno, da smo bosi, da imamo zakrita ramena in dekolte, hlače preko kolen in odkrito glavo.
Znamenitosti na Šrilanki
Med množico zanimivosti na otoku so Mihinitale, ki se nahajajo v osrednjem nižavju na severu otoka. Tukaj se začenja pisati zgodba o prihodu budizma na otok Šrilanka. Med množico stup, ki krasijo kompleks tega svetišča se sprehajajo tudi navihane opice makake, ki ne poznajo bontona. Ker so zelo udomačene, nimajo zavor pred poseganjem v nahrbtnike po hrani, očalah, denarnicah, telefonih in vsem, kar bi lahko prišlo prav.
V bližini Mihinital je tudi stara otoška prestolnica Anuradhapura, ki se ponaša z najstarejšim zabeleženim drevesom na svetu. Pomemben je tako v duhovnem kot zgodovinskem smislu. Drevo je zraslo iz sadike bodi drevesa iz Bodhgaye, pod katerim je Sidharta Gautama doživel razsvetljenje. Anuradhapura je bilo nekoč najveličastnejše mesto antičnega sveta JV Azije. Vredno je sprehoditi se med ostanki nekoč veličastnih stavb, samostanov, palač, kraljevih parkov in vrtov, bolnišnic za ljudi in živali. Še posebej doživeto je, če najamete kolo in ogromen kompleks kar prekolesarite.
Eden od viškov na potovanju je tudi Levja skala Sigiriya, ki je v bistvu kamniti osamelec na vrhu katerega si je samooklicani vladar Kašyapa v 5. stoletju dal postaviti palačo. Od tam je 15 let obvladoval deželo, dokler ga ni s prestola vrgel njegov brat Mogalana. Do vrha te spektakularne skale vodijo stopnice tudi mimo poslikav vladarjevih konkubin na freskah, ki burijo duhove in domišljijo še danes. Nagrada za 45minutni vzpon je čudovit razgled na bujno tropsko zelenje, v katerem dobi osamelec še posebno mesto.
Dambulla je čudovit jamski tempelj, v katerem so zbrani kipi Sidharte Gautame in več tisoč kvadratnih metrov poslikav o njegovem življenju. Njegove kipe najdemo v jamah pod skalnim previsom ob vznožju pečine, ki je veljala za pribežališče kraljev v času nevarnosti na otoku Šrilanka.
Kandy je poleg Colomba edino pravo mesto na otoku. Če si zaželite nekaj mestnega utripa je Kandy pravi naslov za potešitev želje. Lahko se sprehodite ob jezeru, obiščete plesno predstavo kandyskih plesalcev in mestno tržnico, kjer je pestra izbira začimb, po katerih otok slovi. Nočnega življenja na Šrilanki, razen v Colombu in obmorskih krajih, ni. S sončnim zahodom se ulice spraznijo in mesto se ovije v tišino. Med 22.00 in 23.00h se zaprejo tudi trgovski centri in restavracije.
Safari z jeepi je eden izmed najbolj priljubljenih načinov zbližanja z divjimi živalmi v njihovem naravnem okolju. V NP Minerriya boste lahko videli črede slonov, v Yali z nekaj sreče celo leoparda, Wilpatu ponuja mešanico različnih živali, vendar je vse odvisno od sreče. Šrilanka je zaradi goste poseljenosti, na otoku živi 22 milijonov ljudi, žal vedno manj prijazna do živali in posledično so tudi nacionalni parki vse manj zanimivi za obiskovalce.
Ko pridemo do obale, se nam razkrije še en obraz otoka Šrilanka. Za vse, ki si želite deskanja na valovih in ostalih morskih dogodivščin je zanimiva vzhodna obala in Arugam Bay. Bistveno manj poseljena in turistična je od južnega in jugozahodnega pasu obale. Tukaj je kar nekaj počitniških biserov, med katerimi izstopata Mirissa in Unawatuna. Če si sebe predstavljate s koktejlom na ležalniku pod palmami in pogledom na neskončni Indijski ocean, je to pravi naslov.
Ostanke kolonialnih časov je moč začutiti v mestu Galle, ki se je zaradi močnega obzidja uspelo ubraniti pred smrtonosnimi valovi tsunamija leta 2004. Skoraj nedotaknjeno sanja svoj sen med idiličnimi vrtovi hiš, ki so jih Burgerji na otoku Šrilanka spremenili v kavarne, restavracije, starinarnice, galerije in trgovine. Sprehod po ulicah je kot potovanje s časovnim strojem.
Šrilanka je dežela, v katero se vračam že od leta 2006. Vsakič znova mi prijazno odpre svoja vrata in pokaže kak nov obraz. Letos aprila jo bom ponovno obiskala v sklopu potovanja, ki ga organiziram med 02. in 13.04. Potovanje bo ekskluzivno potovanje po deželi in v sebe. Priložnost za odklop od domače rutine in skok v drugačnost.
Vabljeni na spletno stran https://www.sarinsvet.com/potovanja-sebe za več informacij in prijave.