Včeraj sem imel rojstni dan. Ponavadi so rojstni dnevi polni veselja. Pri meni pa zadnja leta ni tako.

Če se kaj bojim v življenju, se bojim starosti. Pa seveda (bog ne daj) bolezni. Vsak rojstni dan sem slabe volje. Lahko rečem, da vsako leto bolj slabe. Le kdo si je izmislil te rojstne dneve.

V življenju mi gre dobro. Zelo dobro. Na vseh področjih! Živim točno tako življenje, ki mi najbolj odgovarja. Samozavesti mi ne primankuje. Niti pomislim ne da bi svoje življenje zamenjal z življenjem nekoga drugega. Malo je ljudi, ki imajo tako pestro življenje kot jaz. Prepotoval sem že velik del sveta, poznam veliko ljudi, imam delo, ki me veseli, znam uživati,……

V zgornji pesmi pravi Halid Bešlić: ‘U meni jesen je a ja sanjam prolječe’. Jaz imam podoben problem.

Pa še par pesmi v katerih vidim sebe, če se prepustim domišliji:







Morda sem zrel za obisk kakšnega psihiatra. Pa saj to ni nič takega. V Ameriki imajo vsi bogataši in znane osebe svojega psihiatra.

Zakaj sem napisal tale pripevek? Predvsem hočem biti zvest sebi, pa tudi svojemu blogu. Zakaj bi pisal samo o lepih stvareh. Sem tudi mnenja, da če imaš težave jih ne smeš skrivati v sebi. Lažje ti je, če jih poveš. Kaj bodo drugi rekli me prav malo briga. Vem, da so tipične slovenske vrline privoščljivost slabega, navoščljivost, uživanje v nesreči drugega,….

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*