Tomaž Gorec

Ne rečem, da ni možno, le da je procent tako majhen, tako zanemarljivo verjeten, da je skoraj ničen. Žal.

Danes delim z vami mojo nesrečno zgodbo. Vsi moji znanci jo poznajo. Tudi sama jo raje kar povem, iz dveh razlogov. Prvi je praktičen. Če folku poveš, potem te ne opravljajo in imaš tudi priložnost povedati resnico. Druga je ta, da se iz tega lahko veliko naučijo.

(Sem že začela težko dihat)

Imela sem prijateljico. Spoznali sva se pred dvajsetimi leti. Ni imela za kruh, včasih ne za položnice. In sem ji pomagala. To so bili mali zneski, ki so ji takrat rešili življenje. Kot prijatelj Marka Zuckerberga, ki mu je dal kot vložek za Facebook 1000 dolarjev. Danes je vse to drobiž, takrat so bili ti drobiži vredni preživetja.

Prijateljica, imenovala jo bom Lola, je začela s poslom in vsak dan ji je šlo bolje. Vesela sem bila zanjo. Strašno sem jo imela rada. Večkrat sva se pogovarjali na temo posla, ker sem si tudi jaz želela imeti svoje podjetje. Zaupala sem ji, občudovala sem jo. Upala si je in ker sem ji zaupala, sem upala tudi jaz. Z mojim partnerjem, sva po nekaj letih uspešno vodila dve podjetji. Šlo nama je dobro, šivala sva posebne dizajnerske trenirke, ki so bile dodelane s svilo in kamenčki Swarovski. Take luksuzne.

Ker sem poleg oblikovalke, tudi numerologinja, sem imela vsakodnevne individualne terapije. Numerologija, je bila samo paket, da so ljudje prišli. Bistvo je bilo v svetovanju, da je ljudem samim s seboj lažje. Vodila sem tudi mesečne tečaje in vsakodnevne meditacije. V bazi sva imela že preko 150 strank in še so prihajale nove.  Ker sem imela v preteklosti sama veliko težav z odnosi, sem se v tem specializirala in bila res dobra.

Končno sem zaživela. Vsak dan sem imela čas za svojo meditacijo, za tek po gozdu, za brezskrben objem z mojim Jakom. Izžarevala sem mir, veselje, pozitivnost.

Nato je sledilo..

(Sem kar zavzdihnila..)

Nekega dne, je Lola, ki je delala podoben posel kot jaz, predlagala, da bi ga nekako združili.

Naredila je spletno stran. Na tej spletni strani bi ona imela vsakodnevne motivacijske govore.  Že takrat je imela preko 200 sledilcev. Ko bi ljudje poslušali te Webinarje, bi si poleg poslušanja, lahko ogledovali različne pozitivne izdelke. Moja moda, bi bila ena izmed njih.

Ker je bila zelo dobra v svojem poslu, sem ji zaupala. Rekla mi je: “Janja, ti si meni zelo pomagala, sedaj je čas, da pomagam tudi jaz tebi.”  Krasno! Sliši se super, gremo.

Naj poudarim, da so bile njene besede in njene kretnje izjemno odločne in konkretne. O tej ideji mi je govorila, kot o poslanstvu. Da sva midve izbrani. Zraven je bilo povabljenih kar nekaj imen, ki v slovenskem prostoru, kar nekaj veljajo. In ti ljudje so vložili po 500.000, nekateri 1,5 milijona evrov. Kdo ne bi zaupal, če so pa zraven takšni poslovneži. Ona je samozavestno, odločno in suvereno vodila sestanke in navdušeni smo bili vsi.

Ja, danes ko pomislim, se držim za glavo.

Skratka, nasedla sem. In to zelo. Berite ZEEELO!

Dala sem ji vse svoje prihranke, ves denar iz podjetja in še sposodila sem si od mojih prijateljev.

To potezo obžalujem še danes.

Potem, sva s partnerjem šla v New York na sejem tekstila, kjer sva spoznala popolnoma nov, “pomlajevalni tekstil”.  Res, to naravno blago ima tendenco, da kožo vlaži in ne dehidrira. S tem blagom bi delala majice, pižame, trenirke in posteljnino.

Naredila sva spletno stran, ki je vsebovala celotno kolekcijo. Bilo je napredno, inovativno, drugačno. Bilo je res navdihujoče.

Nato, sva spletno stran, ki je bila takrat še kodirana, poslala njej na mail, da jo pogleda nek strašni  Mr. Smith, investitor iz Amerike.

Moj Jaka, je kar prijatelj z računalniki in je takoj videl, da razen nje ni bilo na spletni strani nikogar. Vprašala sva jo, kdaj bo ta g. Smith, žal ne Will, pogledal to stran in je rekla: “Jo je že in je navdušen”.

Sledil je sestanek v živo. Soočila sva jo, da laže.

Po tem sestanku, se ni več oglašala na telefon. Je le napisala, da je veliko dela s tem poslom in da naj le zaupam. In, naj bom vesela.

Kasneje, sem izvedela, da je imela veliko dela, ker je šla na Manhattan v predsedniški apartma, najela za 40.000 eurov Bentleya za cel teden..(diham).

Nekaj časa, sem pokrivala osnovne stroške. Potem, je zmanjkalo in nisem mogla več plačevati. Bilo je poletje. Vesela sem, da imata moja starša prikolico, da smo lahko odšli s tremi otroki vsaj na morje. Tam sem videla svojo situacijo. Brez strank, brez denarja, na dnu.

Kaj naj jaz ponudim ljudem, če sem bila sama tako nategnjena. Ne bom olepševala, nategnjena je čisto pravi izraz.

Nekaj strank, me je vseeno kontaktiralo, vendar po enem letu nisem mogla več. Zdelo se mi je nemoralno. Kaj naj jaz učim ljudi, če še sama ne vem, kaj je prav in kdo res laže?

Porajala so se mi različna vprašanja:

Ali sem bila požrešna, ker sem želela nadgraditi svojo poslovno pot?

Zakaj se mi je to zgodilo?

Zakaj jaz?

Ali sem neumna?

Kdo sploh sem?

V jeseni so prišli od Hojsa in vse polepili z listki “ZARUBLJENO”. Sposodila sva si, da smo lahko obdržali tv, kauč, pisalno mizo, sušilec.. Potem, je prišel čez 10 dni naslednji. Saj ni nikamor vodilo.

Najbolj grozno je bilo poslušati v hiši mami, ki je norela do konca. Rekla je, vesela sem, da imam vsaj enega uspešnega otroka in to je tvoj brat. Res nisem potrebovala takrat takšne spodbude.

Sledilo je dnevno opravičevanje, zakaj ne morem dat denarja in to je bilo res sramotno.

In sredi tega sem zanosila. Da je bila mera polna. In po dvanajstih tednih zaradi stresa rubežnikov splavila. Jaka je neutolažljivo jokal, jaz sem malo bitje držala v roki, no, to  je že druga zgodba.

Obupana, sem odšla do neke astrologinje, ki mi je dala neko brezvezno razlago, da sem tudi jaz v enem od prejšnjih življenj nategnila nekoga in se mi to zdaj vrača. Ali res? Če je vesolje čista ljubezen in če v tem življenju nisem želela nikogar prinesti okoli, zakaj bi me vesolje kaznovalo? Če bi bila karma res taka, svet ne bi napredoval nikamor. Ni nobene logike. To teorijo, sem po določenem času ovrgla.

Poznamo več vrst kašlja in vsak ima vzrok drugje. In vsakega zdravimo drugače. Vzrokov, zakaj nekoga nategnejo, je tudi veliko.

Šla sem v knjižnico in pričela raziskovati, kako vraga sem nasedla. In zakaj?

Brala sem knjige, v eni od njih je pisalo, da so na svetu volkovi in ovce. Odloči se, kdo boš in tam je tvoje mesto. Groza! Ne želim biti ne volk in ne ovca.

Kasneje, sem si tudi gledala Crime & Investigation Channel- kriminalce, morilce, goljufe na tem kanalu. To so resnične zgodbe in resnične izpovedi.

Bernard Madoff, znan kot eden največji finančni prevarantov v zgodovini, prevaral je številne bogate in ljudi s srednjega sloja po Ponzijevi shemi. Največjem piramidnem sistemu vseh časov.

V dokumentarnem filmu, mi je skočilo ven to, da ko je bil na sodišču, se je obrnil k ljudem, po tem, ko je mesece poslušal žalostne zgodbe svojih bivših strank in rekel: “Žal mi je, kar sem storil” Ta stavek je bil ok, misliš, glej človek ve, da je storil nekaj narobe. Nato nadaljuje: “Sami, ste bili požrešni in ste želeli več denarja.” Očitno mu ni bilo žal. Zakaj ne? Zakaj nima te empatije? Kako lahko z vzdignjeno glavo hodi naokoli?

Igralec Morgan Freeman ima dokumentarne oddaje, Zgodbe o Bogu z Morganom Freemanom, tam je šel v najhujši zapor največjega kriminalca, imenoval ga je “hudič na zemlji”. V intervjuju, z njim, ga je Morgan vprašal, kaj bi se zgodilo z njim, če bi ga v tem trenutku izpustili. Odgovoril mu je, da njegovi možgani nimajo te empatije in da bi spet kradel, posiljeval in ubijal. “Pri teh dejanjih, ne čutim nobene empatije.” Je še dodal.

Ga. Dr.Sanja Rozman, se ukvarja se z zdravljenjem vseh vrst odvisnosti, v enem od intervjujev navaja, da so med nami ljudje, ki nimajo nobene vesti. Tu, se ne pogovarjamo o ljudeh na drogi. Ko se laže človek, ki ima vest, kaže z vso svojo govorico telesa in tudi glasom, da to nekako normalen človek zasluti, da je zgodba sumljiva. Ko se laže pravi lažnjivec, v svojo laž verjame in zato ne kaže nobenih znakov, da ni res. Zato, sem nasedla jaz!

Ga. Dr.Vesna Godina, antropologinja in profesorica na Univerzi v Ljubljani, na svojem predavanju o vzgoji in partnerstvu navaja podobno. Ona, ima celo izraz. Pataloški narcisoidi. To, so ljudje, ki so jih v bistvu starši razvajali in nimajo realne slike o empatiji do sočloveka. Nimajo občutka, da je kaj narobe, ker so ON in ON in nihče drug. Tako, so bili vzgojeni.

Ti ljudje, pataloški narcisoidi, imajo target, seveda tak, da je v korist le njim in gredo do svojega cilja brez kompromisov in brez kančka slabe vesti. V njihovem svetu, je to dobro. Posledico vidijo le zase in nikoli za nekoga drugega. Brez slabe vesti, če prizadenejo drugega, njihov cilj je en, oni sami.

Ti ljudje, lažejo in v njihovi glavi se ta laž kreira kot resnica. In v naslednjem momentu, je to njihova resnica. Kriv je nekdo drug.

Večkrat za koga rečemo, temu manjka kolešček v glavi. Jaz pravim, da je tem ljudem zakrnel čut za prav. Zakrnel kolešček.

Spodaj je zanimiv video dr. Jasne Bajraktarević, Kako prepoznati psihopata, ni preveden, gospa je iz Sarajeva in govori v svojem jeziku.

Dalje..

Šla sem do psihoterapevtke in hodila sem v šolo nevrolingvistike. In po vsem tem raziskovanju, sem odkrila mojo napako. Mojo šibko točko, zaradi katere sem danes močna.

Vsak ima svoje dojemanje sveta in vsak človek ima svoj zemljevid sveta.

V mojem svetu, beseda drži. Če sem se nekaj zmenila, to drži kot pribito. Svet patološkega narcisoida, je drugačen. Je sebičen  in enosmeren. Samo zase.

Ugotovila sem, da sem bila naivna. Nikogar, nisem nategnila v prejšnjem življenju. Nisem slab človek. Nisem vedela, nisem znala. Moj svet, je drugačen, tvoj svet je drug. Že z mojim Jako, se večkrat skregava, ko ima vsak svoj pogled.

Moja težava je bila tudi, moja samozavest, nekako si nisem upala napredovat sama. Sem mislila, da bo tako lažje, če se bom priključila neki skupini in rasla z njimi.

Prejšnji teden, sem gledala dokumentarni film o Donaldu Trumpu na History Channel. Ko je videl svojo neuspelo pustolovščino casinoja Taj Mahal, je prijavil stečaj in pahnil v nezavidljiv položaj, ogromno podjetji, ki so to stavbo gradili. V joku, je nek podjetnik povedal, da so vsa stekla njegovo delo. In da je zaradi tega propadel. Tudi samomor, so delali ljudje. Nonšalantno je Trump stopil pred množico in je danes predsednik države, brez kančka slabe vesti. Še danes, sedi na kupu denarja in ne bo vrnil tem ljudem. Vidite vzorec?

Po tej izkušnji, sem drug človek. Moji otroci poznajo mojo zgodbo. Povedala sem jim, kako je treba ravnati s financami. Je vsakomesečni vir zaslužka, je ekstra zaslužek, je prišparan denar in tako naprej.

Kar ti ne bo ogrozilo življenja, vloži če ti kdo ponuja poslovno priložnost. V enem tednu, se bo tvoj vložek podvojil – evo, tukaj imaš 20 evrov. Toliko, lahko izgubim v tem trenutku. Nikakor, pa ne ogrozi svojega osnovnega kapitala s katerim si plačaš osnovne življenjske potrebe: hrano, stanovanje in vodo.

Povedala sem jim tudi, da ni bližnjic. Danes ti rečejo, vloži 1000 evrov, čez en teden bo ratalo 2000 evrov. To so res redko redki primeri in naj se držijo sledečega nasveta:

Biznis je proces, me je naučil Boris Fingušt danes upokojeni poslovnež. Glej človeka, s katerim misliš skleniti partnerstvo. Daj času čas, da se stvar razvije in pokaže kaj je in kdo je. Imej na veliko odprte oči in ušesa postrani, da boš slišala vse med vrsticam. Ni popolnega umora in ni popolne nategancije, vsak naredi napako. Počakaj z naložbo, s partnerstvom, nič se ne mudi bolj od tega. Če je zanimivo in je poštena zgodba, se bo že pokazalo. Takrat vloži.

Ni prijetno priznat napako, še težje poslušati sodbe.

Ja, nekateri me boste sodili. Pa si vi upate, iz udobnega kavča ven v ta svet, poln takšnih in drugačnih ljudi?

To zgodbo delim z vami zato, da jo bo morda kdo prebral in se na nekem razpotju odločil prav.

To je njen, edini namen.

Ste bili tudi žrtev prevare?
Želite javno objaviti svojo zgodbo in tako pomagati drugim, da ne bodo tudi oni nasedli lažnim obljubam prevarantov?
Pišite mi na tomaz afna gorec.si in se dogovoriva za objavo.