V južno evropskem mestu “bodočnosti” je vselej moč najti nekaj zase in vzljubiti v lep spomin. Četudi tla neusmiljeno moči dež, zanimive podobe mesta v sotočju Donave in Save zrcalijo skozi luže na ulicah, ob pogledih v izložbena okna, v polnih krožnikih in kozarcih, kot tudi preteklost in hkrati prihodnost tamkajšnjega prebivalstva.
Prestolnica Srbije slovi po burni zgodovini, ki jo je tamkaj pisalo človeštvo in zgradilo eno najstarejših mest v Evropi. Bogata kulturna in naravna dediščina, tako ponujajo obiskovalcu veliko priložnosti za razne oglede in doživetja.
Med znamenitosti je nemogoče ostati ravnodušen ali se izogniti ogledu mogočne beograjske trdnjave Kalemegdan, ki je locirana v enem izmed 65 parkov, na obrobju starega mestnega jedra. Tamkaj se lahko odpravimo v mestni živalski vrt, v neposredni bližini pa smo lahko deležni raznih priložnostnih dogodkov. Prav posebno vrsto zabave omogočajo mize za igranje šaha, medtem ko se avanturisti lahko odpravijo po navdihu Zorana Nikolića na ogled Beograda, pod Beogradom ali se zatečejo v beograjsko klet – Vinakijo na degustacijo.
Nazaj proti mestnemu jedru, slovita beograjska promenada Knez Mihajlove ulice obljublja mnoge zanimive poglede vse do Trga Republike s kipom knezu Mihailu Obrenoviću in dlje. Na poti so številne trgovine priznanih blagovnih znamk, kavarne brez “zabranjenog pušenja” z aperitivi rakije in zagotovo se mimo prikrade tudi kakšna slovito lepa Beograjčanka.
Za kulinarično izkušnjo srbske kuhinje, je vredno narediti še nekaj korakov do znane boemske četrti – Skadarlije, kjer so stanovali mnogi znani svobodomiselni ljudje, kot npr. Džura Jakčić, Dobrica Milutinović, Čiča Ilija Stanojević in drugi. Četrt je bila restavrirana za potrebe razvoja turizma, vendar je ohranila starinski videz v duhu stiha: “Noću, kad je sitni sat, ideš Skadarlijom, da polomiš vrat!?”
Greh je prespati noč v mestu, ki nikoli ne spi in zamuditi čar nočnega življenja, ki ga le to ponuja s številnimi stičišči raznoraznih glasbenih zvrsti ob znani srbski gostoljubnosti. Posebna oblika zabave so postavljene platforme oziroma splavi na vodi, kjer so “guče”, poskrbljeno pa je tudi za tiste z morsko boleznijo.
Nostalgiki gotovo ne izpustijo ogleda mavzoleja nekdanjemu predsedniku Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita, kjer je bila pred dvema letoma pokopana njegova nekdanja žena Jovanka Broz. Pot do tako imenovane “Hiše cvetja”, vodi mimo prestižnih rezidenc pomembnih beograjskih politikov in televizijske hiše TV Pink. V neposredni bližini dominira tudi stadion Crvene zvezde – Marakana.
Beograd se ponaša z eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu – hram Svetega Save. Slednja naj bi bila zgrajena na mestu posmrtnih ostankov Sv. Save, katere novogradnja sega v leto 1935. Zunanja gradnja je končana, medtem ko lahko v osiromašeni notranjosti darujete prostovoljne prispevke za nadaljnjo gradnjo in ob tem pazite, da vas ne povozi viličar.
Poleg enih največjih izgradenj v Evropi – Kombank Arene in kongresnega centra Save, se v Novem Beogradu nahaja tudi restavracija priznanega srbskega tenisača – Novaka Đokovića. Zanimivo je, da posebno opozarja na bonton – primerno obnašanje v restavraciji in ima celo na uradni spletni strani opisana osnovna pravila le tega. Za nagrado ob doseganju reda in snage v hiši predvidevam, da je cenovna dostopnost dober motivator za obisk živega spomenika.
Relativno nova turistična atrakcija je obnovljen Avalski stolp, ki je bil porušen s bizbet strani zračnih sil zveze NATO, leta 1999, med bombardiranjem Zvezne republike Jugoslavije. Najvišji objekt na Balkanu je visok 204.5 m, na 120 m si lahko v restavraciji privoščite “žito sa šlagom” in 4 m višje uživate v razgledu nad Beogradom, v kolikor se tega izjemnega doživetja ne morete poslužiti iz osebnih razlogov.
V mestu je toliko “neodkritega”, kot je interesov posameznika, zato je vredno sprejeti izziv dvakrat prehojene poti, katere korak ni nikoli enak prejšnjemu.
