Imate tudi vi kakšnega znanca ali prijatelja, ki nikoli ne plača pijače?
Jaz imam na tem področju toliko zgodb in izkušenj, da bi o tem lahko napisal knjigo. V nadaljevanju bom opisal samo nekatere najbolj nenavadne in zanimive primere, ki so se mi zgodili.
Nekoč sem imel znanca, s katerim sem poslovno sodeloval in sva se zato večkrat dobila v lokalih na pijači. Človek je v večini primerov pil drage pijače – kakšen poseben viski, za katerega jaz nisem še nikoli slišal, zraven pa še red bull. Ta njegova pijače je bila vsaj petkrat dražja od moje kavice z mlekom. Kljub temu, da je človek pil petkrat dražjo pijačo od mene, sem vse skupaj večkrat plačal jaz. To sem nekako toleriral, ker sem sem si rekel, da je poslovni partner in da je cena dobrega sodelovanja tudi to.
Zgoraj omenjenega človeka sem enkrat naključno srečal v nekem lokalu. Tam je bil še s tremi puncami in vsi so prisedli k meni. Vsi štirje so naročali pijače, za katere nisem še nikoli slišal. Takrat sem se odločil, da runde ne bom plačal pod nobenim pogojem. Vedel sem, da bo runda stala vsaj 25 evrov, zato sem si rekel, da za mojo kavico z mlekom, ki je stala evro in dvajset centov, preprosto ne bom dal 25 evrov. Takrat nisem imel toliko samozavesti, da bi na mizo položil dva evra za svojo kavico z mlekom in odšel. Čakal sem, da bo nekdo od njih štirih plačal pijačo. Ali, da bo kdo predlagal, da plača vsak svoje.
Za mizo smo sedeli kakšne tri ure. Jaz sem imel namen oditi že zdavnaj, vendar mi srce ni dalo, da bi vsem plačal pijačo. Ne toliko zaradi 25 evrov, ampak zato, ker bi se počutil kot bebec.
Po treh urah so se začeli pogovarjati, da bodo morali iti. Tudi sam sem dodal, da bom moral oditi, da ne bi slučajno oni kar odšli in me pustili samega. Logično bi bilo, da bi potem vse plačal jaz.
Vsi štirje so vstali od mize in se odpravljali, češ da odhajajo. Tudi sam sem se naredil ‘Angleža’ in vstal. Sem pa imel vseeno pripravljena dva evra, da jih dam na mizo.
Ko smo že vsi stali, moj znanec reče svoji punci, ali je kdo plačal pijačo. Ona je rekla, da ne. Potem on pravi, da s sabo nima denarja s sabo, češ če ga ima ona. Ona pravi, da ima samo par kovancev. Preostali dve punci se tudi nekaj prijemata za žepe in zmajujeta z glavo.
Jaz iz žepa potegnem ta dva evra, ju dam na mizo in rečem, da bosta dva evra zagotovo dovolj za mojo kavico, in se poslovim.
Gabijo se mi taki ljudje! Pridejo v lokal brez denarja, naročijo najdražjo pijačo in upajo, da jo bo plačal nekdo drug.
Še več zanimivih zgodb imam iz časa, ko sem bil mlad fant. Spomnim se dveh ‘tičev’, ki sta imela zelo dodelano taktiko, da sta cel večer pila ‘kot žolni’ popolnoma brezplačno.
Njuna taktika je bila, da sta v lokal, v katerem smo se zbirali, prišla vedno prva, si naročila kavico, ki je bila najcenejša, jo takoj plačal in potem čakala, da smo prihajali tudi ostali. Navada je bila takrat tudi taka, da je vsak, ko je prišel k mizi, dal za rundo, in onadva sta celoten večer pila zastonj.
Res, da sta na osnovi te taktike privarčevala veliko denarja, vendar je vsaj polovica naše družbe slej ko prej ugotovila, kakšno taktiko imata, tako da ju imamo za ‘navaden gnoj’. Menim, da se takšni ljudje le malo cenijo, da takole prodajo svojo čast.
Še ena neumna taktika, kako se izogniti plačilu pijače, je ta, da v lokalu, kjer točno veš, da se ne da plačati s kreditno kartico, ponujaš, da bi plačal s kartico. Ko ti natakarica pove, da ne sprejemajo kreditnih kartic, se narediš razočaranega, češ da zdaj pa ne moreš plačati, in začneš razlagati, da vedno plačuješ s kartico in da s sabo ne nosiš gotovine. To je sicer dobra taktika, vendar je ne moreš ponavljati. Poznam osebe, ki v vedno istih lokalih želijo plačati s kreditno kartico, čeprav točno vedo, da kreditnih kartic tam ne sprejemajo.
Zanimiv je tudi primer, ko v lokalu prisedeš h kakšni družbi in daš za rundo. Prej so vsi pili kratke kavice brez dodatka, ko pa se ponudi priložnost, da plača nekdo drug, vsi takoj ‘navalijo’ na viski z red bullom.
Enkrat sem naredil zanimiv test. Z znancem, s katerim sem hodil na pijačo in je vedno bolj težko plačal, sem naredil zanimiv test. Testiral sem, kolikokrat zaporedoma mi bo pustil plačati pijačo. To se je potem zgodilo 11-krat zapored. Zanima me, ali je ta človek mislil, da sem res tako neumen ali pozabljiv, da nisem ugotovil, da sem kar 11-krat zapored plačal pijačo.
Ko sem bil mlad fant, sem hotel biti ‘frajer’, zato sem pil malo dražje pijače. Nisem pil uniona, ampak heineken, ki je bil približno trikrat dražji kot špricer. Če sem imel v družbi koga, ki je pil špricer, sem vedno gledal, da sem jaz plačal pijačo trikrat, ko jo je on enkrat. Ni namreč pošteno, da bi nekdo tolikokrat plačal pijačo kot jaz, če sem pa jaz pil trikrat dražjo pijačo.
Enkrat sem bil v lokalu, v katerega sta kasneje prišla dva moja znanca, o katerih imam zelo slabo mnenje. Oba sta prevaranta in pokvarjenca. Eden je bil zaradi velikih prevar tudi že v zaporu. Poleg tega, da sta bila ta dva res ‘gnoj od človeka’, sta bila znana tudi po tem, da nista nikoli plačala pijače.
Ko sem ju zagledal, sem se najprej vprašal, kdo od teh dveh skopuhov bo plačal pijačo. Pričakoval sem, da bosta kar sedela in sedela in ne bo noben želel plačati. Zgodilo pa se je nekaj, česar nisem pričakoval niti v sanjah. Ta dva znanca sta se skoraj skregala, kdo bo plačal. Naj poudarim, da sta res imela oba iskren namen plačati pijačo. Če bi jaz s katerim od teh dveh šel petkrat na pijačo, bi zagotovo petkrat plačal jaz. Tega si nisem znal razlagati drugače kot tako, da se barabe med seboj cenijo in spoštujejo.
Danes ima glede plačevanja pijače v lokalih svojo taktiko. Če se z nekom dobim poslovno, vedno želim plačati pijačo jaz. Zaradi nekaj evrov se namreč ne izplača izgubiti posla.
Ko grem na pijačo s prijatelji ali znanci, tudi vedno gledam, da večkrat pijačo plačam jaz. Ne bi si namreč želel, da bi kdo mislil, da sem skop in da koga izkoriščam. Sicer sem res varčna oseba, vendar nikakor ne želim piti na račun drugega! Če mi znanci pustijo, da plačam bistveno večkrat kot oni, mi je to jasen znak, da to niso ravno ljudje, ki bi me spoštovali ali da bi jih celo imel za prijatelje. S takimi počasi prekinem stike.
Kakšne so pa vaše izkušnje s plačevanjem pijače v lokalih?