Zadnje čase se utapljam v delu. Ne naredim vsega kar bi moral. V poštnem nabiralniku me čaka več sto mailov na katere moram odgovoriti. Ne dan imam več kot 30 telefonskih klicev na katere se ne uspem oglasiti in tudi nimam časa vrniti klica.
Delam sicer veliko. Tudi sobote in nedelje. En teden sem delal celo 102 uri.
Vem, da imam dela preveč in da se bom moral odločiti in nekaterim stvarem reči ne.
Vem pa tudi, da se da mojo strilnost povečati. Imam občutek, da imam v zadnjem letu precej manj energije, kot sem jo imel leto poprej. To pomankanje energije in posledično slabša koncentracija, se mi še najbolj pozna takrat ko pišem. Zadnje čase pa pišem veliko. Končujem svojo knjigo o optimizaciji spletnih strani, pišem za moja dva bloga Tomaž Gorec in Zaslužek, poleg tega veliko pišem še za druge medije. Hkrati pa pišem tudi serijo nasvetov, kako delati na Facebooku (promocija in prodaja). Vsak teden moram napisati tudi dva maila, katera pošljem kot e-novice. Skratka, pišem veliko in pri pisanju se mi pomankanje energije še posebej pozna skozi učinkovitost. Včasih pisanje kar ne steče. Razmišljam in razmišljam, pa ne zmorem napisati stavka. Kdaj kaj napišem, pa nisem zadovoljen in zato napisano izbrišem in ne pridem nikamor.
Če bi imel za pisanje tak talent in hitrost, kot moja prijateljica Petra Škarja, ona namreč članek dolžine 1.200 besed napiše v 15 minutah, bi bil verjetno milijonar. Ampak verjamem, da bom s treningom tudi jaz postajal hitrejši in boljši. Vse se da, če je volja dovolj velika!
Prepričan sem, da poznam zelo enostaven način, kako lahko pri sebi povečam storilnost in si s tem še polepšam življenje. Zadeva je čisto preprosta in enostavna. Potrebujem le več telesne aktivnosti.
Kmalu bo minilo eno leto odkar sem si poškodoval koleno. O tem sem napisal prispevek z naslovom Ko ti neumna odločitev pokvari dan. To sem napisal dan po nesrečnem dogodku in še nisem vedel, da mi bo ta poškodba pokvarila več kot pol leta. Od tedaj skoraj nisem nič več fizično aktiven. Dobrega pol leta tudi nisem mogel biti, potem pa človek kar pozabi na rekreacijo, oziroma ima ves čas na zalogi cel kup izgovorov. Moj najbolj pogost je ta, da imam veliko dela in da nimam časa.
Danes sem se odločil, da temu naredim konec! Odločil sem se, da bom šel vsak dan zjutraj na rekreacijo vsaj pet krat tedensko. Če ne drugače, pa samo za deset minut. Če se mi ne bo dalo teči ali kolesariti, bom šel pa samo na sprehod za deset minut.
Kljub temu, da bom z rekreacijo zjutraj izgubil okoli eno uro, sem prepričan da bom ta dan naredil več. Veliko več!
Poleg tega si moram urediti tudi prehrano. Zjutraj namrečj nikoli ne zatrkujem in grem zaradi obilo dela malo kasneje na malico in sem do takrat že zelo lačen in se potem čisto preveč najem. Tako preveč, da zaradi tega postanem len. Zato od jutri naprej poleg rekreacije, uvajam tudi zajtrk.
Če berete tole, me v komentarju tega prispevka malo povprašajte, če se držim zapisanega, kar sem si obljubil in mi malo vzpodbudite slabo vest, če bo potrebno. Mogoče bom ravno zaradi vašega komentarja šel pogosteje na rekreacijo.