Mangartsko sedlo je točka v Julijcih, tik ob Slovensko-Italijanski meji, do katere vas bo pripeljala najvišja gorska cesta v Sloveniji. Dvanajst kilometrov dolga vijugasta cesta, ki premaga 980 metrov višinske razlike in pelje skozi pet predorov, izklesanih v skalo, je prava atrakcija. Prav zaradi lahke dostopnosti z avtomobilom je Mangartsko sedlo tako priljubljena izletniška točka. Že ob vožnji navzgor, vas bodo razvajali razgledi na Julijce, tik pred koncem pa vas bodo očarali čudoviti travniki in veličasten pogled na Mangart.
Na Mangartu sem bila prvič, spoznala pa sva se že nekaj let nazaj, bolj na daleč, ko sem ga opazovala iz hriba Kota 1313. Že pogled od tam na Mangart je bil osupljiv, in takoj sem vedela, da je ta gora nekaj posebnega.
S Tomažem sva se na pot odpravila malo pred osmo uro zjutraj. Izbrala sva si pot preko Rateč čez Italijo, in nato čez prelaz Predel, kar je tudi najhitrejša in najkrajša pot, če greste iz smeri Ljubljane. Pot je zelo lepa, sploh če se peljete prvič, bo zelo hitro minila, saj boste z zanimanjem opazovali naravo. Kmalu potem, ko prečkate mejni prehod Predel, pridete do križišča, kjer lahko desno zavijete za Bovec, levo pa proti Mangartskem sedlu.
Ker je Mangart zelo oblegana točka, in ker je cesta zelo ozka, prostora za parkiranje na vrhu pa malo, so omejili dostop na 50 avtomobilov. Zato je tudi že pri križišču tabla, ki označuje z zeleno ali je pot prosta, ali pa z rdečo, če je polno. Midva sva bila še dovolj zgodnja, da sva ujela prosto, Tomaž pa je povedal, da ko je bil tukaj nekaj tednov nazaj, je bilo vse polno. Ravno zaradi tega so med vikendi v juliju in avgustu uvedli brezplačen javni prevoz iz Loga pod Mangartom. Malo od križišča naprej pridete do rampe, kjer je potrebno plačati 5 eurov ekološke takse, zraven pa dobite zgibanko, v kateri je veliko zanimivih informacij o samem Mangartu, zgodovini gradnje ceste, itd.
Cesto na Mangartsko sedlo so gradili Italijanski vojaki od aprila do oktobra leta 1938. Od leta 1994 do 2004 pa so cesto v celoti asfaltirali. Cesta je izredno lepa, vožnja po njej pa je pravi užitek. Kako je videti cesta si lahko pogledate v spodnjem video posnetku.
Če vam je bil videoposnetek všeč, predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na Tomažev Youtube kanal. Tam najdete še veliko zanimivih videoposnetkov iz različnih lepih krajev.
Potrebna je pazljivost in strpna vožnja, saj je cesta precej ozka. Trenutno je približno kilometer pred koncem cesta zaprta, tako da boste morali parkirati pred zapornico in se naprej odpraviti peš. Pot lahko nadaljujete po cesti, boljša opcija pa je, da se odpravite najprej do Koče na Mangartu, kjer si v idiličnem ambientu privoščite kavo. Od parkirišč do koče je par minutk hoje, ki jo bo zmogel vsak, je pa mogoče do koče dostopati tudi z avtom, kar se sicer ne priporoča in celo mislim, da ne pustijo, da bi parkirali pri koči, saj bi bilo takoj polno avtov. Napisala sem to vseeno zato, ker sem videla primer, ko so do koče pripeljali invalida, in mu s tem verjetno izpolnili veliko željo, da je lahko prišel tja. Prav tako sta se do koče pripeljala dva starejša Italijana, ki sta tam malo posedela, nekaj pojedla in popila, ter se odpravila nazaj. V takih primerih se mi zdi to zelo lepo, da lahko oseba, ki fizično ni zmožna priti do neke točke, da se ji to omogoči, če se le da. Na nas pa je, da sami presodimo, kdaj je to zares potrebno in za koga.
Od koče nas nato pot vodi čez travnike po hribu navzgor proti Mangartskem sedlu, do kamor je približno 15 minut hoje. Kolesarji se bodo do te točke pripeljal po cesti. Vrh sedla nam ponudi prekrasne razglede na okoliške vrhove in doline, najlepši je meni osebno razgled na Belopeška jezera v Italiji, o katerih si lahko več preberete na www.tomazgorec.si/belopeska-jezera.
Na vrhu Mangartskega sedla sva srečala ogromno kolesarjev, saj je to za njih končna točka, hkrati pa je kolesarjenje na Mangart postal trend in svojevrsten izziv, k čemur so pripomogla tudi družabna omrežja, saj skorajda velja, da če ne objaviš fotke, je kot da nisi bil tam. Sama imam tudi veliko željo, da se še letos vzpnem s kolesom na Mangartsko sedlo, ampak seveda ne samo zaradi fotke!
S Tomažem sva se nato odpravila naprej do razpotja, kjer se pot na Mangart razcepi na Slovensko in Italijansko pot. Od Mangartskega sedla sva hodila še 15 minut, pot ni zahtevna, le na krajšem odseku je jeklenica, kjer se lahko primete. Na razpotju pa se zopet odpre čudovit razgled na Belopeška jezera. Pot do razpotja ni zahtevna, od tu naprej se začne pravi vzpon. Jaz poti nisem nadaljevala, saj zaradi poškodbe kolena, ne zmorem takšnih vzponov, Tomaž pa se je odpravil proti vrhu Mangarta, do kamor vodita dve poti, Slovenska pot, ki je zelo zahtevna, in Italijanska, ki je malo manj. Tomaž, ki ga takšne vrste vzponi zelo navdušujejo, se je odpravil po Slovenski poti. Kakšna je ta pot in kako je na vrhu Mangarta si lahko prebereš na www.tomazgorec.si/mangart.
Na sedlu pri razpotju so nam družbo delale tudi ovce, ki so prišle čisto do naju in prosile za hrano. Nekatere so se pustile celo božati. Tomažu sem zaželela srečno pot, jaz pa sem se počasi odpravila nazaj poti Mangartskemu sedlu, kjer sem še malo posedela, in občudovala okolico. Moram tudi povedati, da je bil zares čudovit dan, vreme je bilo kot naročeno za pohod v hribe, bilo je brez oblačka in prijetno toplo. Z eno besedo pravljično. Nato sem se počasi spustila do koče, kjer sem počakala Tomaža, in kjer sva si privoščila odlično enolončnico. Za češnjico na torti popolnega dne, je do naju pristopil fant, ki je rekel, da nas spremlja na družabnih omrežjih, in je pohvalil najino delo. To je nagrada, ki polepša dan, in ki da še dodaten zagon in motivacijo za delo naprej.
Mangartsko sedlo je super ideja za izlet, ker lahko tudi tisti, ki niso zmožni hoditi dolgih tur vseeno uživajo v prekrasnem visokogorskem ambientu, in se razvajajo v svežem gorskem zraku ob očarljivih razgledih, hkrati je Mangartsko sedlo idealna tura za kolesarje, saj ob vožnji po atraktivni najvišji gorski cesti v Sloveniji pozabiš na ves trud in uživaš ob neskončnih razgledih na Julijce, zadovoljstvo ob dosegu vrha pa je nepopisno.
Koliko časa se hodi na Mangrtsko sedlo?
Od najvišjega parkirišča je do sedla slabih 20 minut hoje.
Ali se je mogoče do sedla pripeljati z avtom?
Trenutno je cesta kilometer pred sedlom zaprta, pripeljati pa se je mogoče le s kolesom.
Ali je potrebno plačati parkirnino?
Na začetku Mangartske ceste je točka, kjer se plača 5 eurov ekološke takse.
Ali je izlet na Mangrtsko sedlo primeren za otroke?
Izlet je zelo primeren za vse otroke, saj vzpon na sedlo ni zahteven, pot čez travnike pa je zanimiva in lepa.