Da je odvisnost od hrane vse večji problem, potrjujejo strokovnjaki in raziskave prebivalstva na vsem planetu. Po vsej verjetnosti odvisnosti od hrane ne poznajo zgolj revne države ali domorodci, dokler ne prejmejo zahodnjaške pomoči. Precej ljudi se ne zaveda, da obstaja več vrst odvisnosti. Odvisnost od hrane zna biti največji problem nekoga v življenju, saj gre za kemijsko odvisnost, za navajenost, ki jo s ponavljanjem celice sprejmejo kot nekaj domačega in varnega. Odvisnost se tako vtisne v nezavedni spomnim in vsakič, ko nismo zavestni ter osredotočeni, se nezavedno aktivira in vodi naše telo ter pamet v svojo smer.
Odvisnost od hrane in druge odvisnosti se pravzaprav začnejo že v maternici. Mamine navade se prenesejo v spomin celic otroka, zaradi česar mnogi strokovnjaki in laiki menijo, da gre za podedovane zadeve. Novodobna znanost pa je potrdila, da ne dedujemo ničesar. Gene lahko vsak človek spreminja sam in tudi jih, jih vklaplja in izklaplja sam s svojim razmišljanjem, od tod tudi t. i. čudežna ozdravljenja. Na svet prinesemo to, kar so se celice zapomnile v očetovem in materinem telesu, kar so si zapomnile nekaj generacij prej, strokovnjaki trdijo, da ta spomin seže do 800 let v preteklost.
Ko se otrok rodi, ni samostojen. Njegovo preživetje je odvisno od njegovih staršev oziroma skrbnikov. Tudi živali, ki bivajo v naravnem okolju, so na začetku življenja odvisne od svojih staršev. Ko pa se dovolj razvijejo, da lahko preživijo same, jih roditelji odženejo stran. Žival sledi nagonu in ne odstopa od tega. Živali v naravi odvisnosti od hrane ne poznajo. Medtem ko živali v človekovem okolju kar pogosto zapadejo v odvisnost od hrane, še posebej, če jih človek hrani s človeško hrano ali z umetno hrano, ki ni del genetike določene živali. Tako človek spreminja genetiko živali. Nikoli pa ne postanejo samostojne, saj človek skrbi za njih, namesto da bi skrbele same zase.
V svetu ljudi lahko opazimo podobne pojave. Otroci se tudi takrat, ko so že sposobni sami preživeti v civilizaciji, še vedno držijo svojih staršev, ki jim neodgovorno dajejo potuho. Ko pa resnično potrebujejo pomoč, ti svojim “mladičem” mnogokrat obrnejo hrbet. V razvitejših družbah otroci odraščajo počasneje, saj je v mestu precej težje preživeti kot v naravi. V mestu na človeka preži ogromno sovražnikov, ki jih niti ne opazimo, saj so vsakdanji pojav: hrup, slab zrak, neprimerna hrana in voda, premalo gibanja, sevanja, kriminal, razne zasvojenosti in odvisnosti. Največkrat gre za odvisnosti od alkohola, drog in hrane.
Največ zasvojenosti s hrano sem videla pri socialno ogroženih družinah. Že starši imajo navado, da se ne uprejo svojim slabim razvadam, saj so duševno prešibki, morda lahko rečemo tudi nerazviti. Zelo velikokrat, skoraj praviloma pa zasvojenost s hrano izhaja iz neznanja, slabe izobrazbe, nevednosti in lenosti. Veliko ljudem zadostuje, da ostanejo na stopnji razvoja otroka, se taki postarajo in umrejo. Da imate opravka s tako osebo lahko veste po tem, da se oseba obnaša kot otrok, kot žrtev, je pretirano čustvena in svojih čustev ne zna brzdati, da je egoistična in celo predrzna. Opazila sem tudi, da nekateri ljudje, ki preživijo hude izgube in tega ne prebolijo, lahko zapadejo v odvisnost od hrane. Žal moram reči, da kljub tragediji so ti ljudje brez odgovornosti do sebe in okolice.
Bel sladkor
Noseče matere so ozaveščene, da sta kajenje in pitje alkohola za zarodek zelo škodljiva. Ti podatki so vsem dostopni in nekatere ženske jih upoštevajo, druge ignorirajo. Manj znano pa je, kako zasvojenost s hrano vpliva na otroka v maternici. Bel sladkor je poživilo, ki je za človeško telo popolnoma neuporabno in nanj učinkuje podobno kot kokain. Najhuje je to, da je bel sladkor dandanes narejen sintetično. Že po nekaj odmerkih se telo privadi na sladkor in vedno znova zahteva vnašanje v kri. Zakaj ljudje sploh jemo tak strup? Preprosto zaradi neznanja, pa tudi zato, ker ima rjavi sladkor za marsikoga neprijeten vonj. V nasprotju z belim je rjavi trsni sladkor prebavljiv. Hitro preide v kri in se predela v energijo. Enako velja za sladkorje iz sadja.
Sladokuscem, ki ne morejo brez usodnih čokolad, piškotov in podobnih energijskih bomb pa priporočam suho sadje. Poskusite – je zelo sladko in dokaj nenevarno, seveda v zmernih količinah. V velikih količinah pa ravno tako, kot vsak sladkor, povzroča sladkorno bolezen in okvaro trebušne slinavke. Le zakaj ne bi pred televizorjem namesto piškotov, slanih arašidov, čipsa, kokic in podobnih nezdravih prigrizkov raje uživali na koščke narezano sadje?
Bela sol
Razmislite! Tako, kot beli sladkor, je tudi bela kuhinjska sol telesu nesprejemljiva, ker je ne predela saj je sintetična. Danes dobimo različne soli, kot sta na primer sečoveljska ali himalajska ? kamena, ki sta telesu bistveno bolj prijazni. Vseeno pa sta anorganski in ju telo ne predela, kar lahko posledično pomeni, da ledvica ne morejo dobro delati in se nabere voda v telesu. Človek se napihne, poviša pa se tudi krvni pritisk. Redko je znano, da sol povzroča zasvojenost s hrano, zato jo dajejo skoraj v vse jedi razen v živalsko hrano. Morda ste kdaj na televiziji ali internetu videli, kako divje živali ližejo sol, ki jo lovci nastavijo na določene točke, da jih privabijo in lahko opazujejo ali tudi ustrelijo. Žival se s soljo zasvoji in se na tak kraj vrača. Krave velikokrat prežvečijo majico, sploh če je prepotena prav zato, ker je slana. Pastirji in lastniki drobnice ali krav živali največkrat živali navadijo na sol in sladkor zato, da pridejo živali k njim in jim sledijo v štalo ali stajo. Zasvojenost s hrano vpliva tako na ljudi kot živali.
Namesto anorganskih soli priporočam uporabljati rastline, ki vsebujejo soli, te pa so skoraj vse. Ravno zaradi tega lahko po takih obrokih doživite krče v nogah, saj krče povzročajo oksalati in kristali. Iz mojih eksperimentov je razvidno, da je najboljša možna sol mehurjasta haloga, to je alga, ki jo dobite v pokriti tržnici BTC Ljubljana. Halogo zmeljete v prah v kavnem mlinčku in jedi ali pijače solite z njo. Takšna sol je organska, telo jo predela vsebuje pa tudi dosti joda in pomaga pri prebavi maščob.
Bela moka
Bela moka je industrijsko predelana, hranilno osiromašena in umetno aromatizirana. Bela moka povzroča močne zasvojenosti s hrano. Če kupujete moko, raje kupujte grobo mleto ali polnozrnato. Boljše so moke na primer iz pire ali prosa, kvinoje in podobno. Če moke ne najdete, kupite celo zrnje in ga zmeljete samo s kavnim mlinčkom ali bolje z mlini za moke, ki jih dobite v eko trgovinah.
Olja in masti
V naši prehrani so olja potrebna, zato ni dobro, če se jim povsem odpovemo, na primer zaradi tega, da bi shujšali. Ne boste se zredili, če olj in masti ne boste segrevali ali predelovali. Razen, če jih užijete preveč. V vodi in telesu topna so le olja in masti rastlinskega izvora. Moram pa opozoriti, da so lahko nekatera rastlinska olja s pregrevanjem zelo nevarna.
Kombinacije
Kombinacija bele moke, soli, sladkorja in maščob je najnevarnejša za zasvojenost s hrano. Primer take hrane so krofi, sladice, pomfrit, palačinke, potica, štruklji, pečena jajca, jedi začinjene z ocvirki in še marsikaj. To je hrana, ki povzroča vse novodobne bolezni, močno zmanjšuje odpornost, ljudi naredi neobčutljive, da ne zaznajo utrujenosti in bolečin.
Mlečni izdelki
Mlečni izdelki so mastni in sladki, dodajajo jim soli, zato povzročajo močno odvisnost od hrane. Vsebujejo tudi kazein, zato so bele barve, katerega osnovna naloga je, da mladiča zasvoji in le-ta vedno znova pride k mami pit mleko, dokler ne odraste in mu zrastejo rogovi. Razlika med mlekom krave in ženske je prav v kazeinu, ki ga kravje mleko vsebuje nekje 95 %, človeško mleko pa le 5 %, ostalo pa je sirotka. Kazein je izjemno rakotvoren. Priporočam prebrati knjigo Kitajska študija. Mlečne izdelke živalskega izvora z lahkoto zamenjamo z izdelki rastlinskega izvora. Danes dobimo na policah riževo, sojino, mandljevo in še marsikatero drugo mleko. Moje osebne izkušnja z rastlinskimi mleki so, da mi povzročajo nabreklost mlečnih žlez in otekle dojke, še posebej sojino mleko, ki mi povzroča celo menstrualne krvavitve ter zmešnjavo s hormoni ter čustvi. Menim, da bi mleka lahko uživali le otroci, ki rastejo, za odrasle pa mleko ni.
Katera živila povzročajo največjo odvisnost od hrane?
Največjo odvisnost od hrane povzročajo sladkorji, soli, maščobe, bela moka in njihove kombinacije v obliki sladic, palačink, mlečnih izdelkov, hitre hrane.
Zakaj je odvisnost od hrane nevarna?
Odvisnost od hrane je nevarna zaradi zdravstvenih in čustvenih razlogov. Odvisnost od hrane povzroča debelost in čustveno nestabilnost, skoraj vse civilizacijske novodobne bolezni, slabo počutje in staranje.
Kako se rešim zasvojenosti s hrano?
Zasvojenost s hrano je vgrajena v spomin celic, zato je v nezavednem in jo je mogoče odpravili zgolj z veliko vaje, vztrajnosti, volje in ponavljanja tako, da se zavedno odrečemo nevarni hrani, ki zasvoji in jo nadomestimo s hrano, ki ne zasvoji.
Kako naj se prehranjujem, da se ne zasvojim s hrano?
Da se ne bi zasvojili s hrano, je najbolje jesti bolj enolično hrano, kar pomeni za en obrok eno do največ tri brste hrane. Jejte stročnice, še posebej rjavi fižol, ki zbija sladkor v krvi. Uporabljajte mehurjasto halogo namesto soli, saj vsebuje jod in je organska. Uporabljajte rastlinska olja in masti v zelo zmernih količinah. Povsem se odpovejte mlečnim izdelkom, če ste odrasla oseba.