Misel, ki sem jo uporabil v naslovu tega prispevka, sem si izposodil od uspešnega slovenskega podjetnika Iva Boscarola. Za to izjavo je omenjeni podjetnik leta 2016 prejel nagrado bob leta.
Da ta izjava za Slovence resnično drži, sem pred kratkim izkusil na lastni koži.
Novembra sem se odpravil na krajše potovanje v Maroko. Vsak dan sem na svojem Youtube kanalu objavil videoposnetek o tem, kako sem se imel ta dan in kaj zanimivega sem videl. Povezave do svojih videoposnetkov sem objavljal tudi v različnih Facebook skupinah o potovanjih. V tem ne vidim nič spornega, saj takšno vsebino v takšnih in podobnih skupinah objavljajo tudi drugi popotniki. Tudi sam sem ustvaril Facebook skupino, ki se imenuje Potovanja so moja ljubezen. Zelo sem vesel, če popotniki v njej objavljajo slike in videoposnetke s svojih potovanj.
Ko sem en dan v eni od popotniških skupin objavil povezavo do videoposnetka, ki si ga lahko pogledate spodaj, so se začeli kopičiti izredno grdi komentarji.
Če vam je bil videoposnetek všeč, predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na moj Youtube kanal. Tam najdete še veliko zanimivih videoposnetkov z različnih lepih krajev.
Prvi, ki se je opogumil napisati zelo grd komentar, je bil gospod Marko, ki je približno mojih let ali pa nekoliko starejši. Na Facebook profilu ima navedeno, da je fotograf in novinar. Komentar, ki mi ga je napisal gospod Marko, si lahko preberete spodaj.
Iz vsebine komentarja je videti, da je gospoda Marka moja objava res zelo razjezila. To, da moji videoposnetki, jaz ali moj način predstavljanja potovanj nekomu niso všeč, popolnoma razumem. Ljudje imamo pač imamo različne okuse in tako je tudi prav. Ne razumem pa, da ti gre lahko videoposnetek nekoga, ki ga sploh ne poznaš, tako močno na živce.
Oziroma – gospoda v bistvu razumem! Nevoščljiv je. Zmotilo ga je dejstvo, da sem ‘samo’ amaterski fotograf in še večji amater na področju videoprodukcije, zdaj pa moje posnetke gleda na tisoče ljudi, ki mi radodarno delijo pohvale … On pa je profesionalni fotograf in novinar, pa se mu kaj takega ne dogaja. Seveda to ni pravično! Gospod v kasnejšem komentarju tudi napiše, da je on pravi popotnik, da je prepotoval že 68 držav (ne vem, če sem si številko točno zapomnil, je pa bilo nekaj takega) in da on je tisti, ki bi lahko snemal take videoposnetke.
Žal so vsi komentarji, ki jih je pisal gospod Marko, izbrisani. Ne vem ali jih je izbrisal on ali administrator skupine. Žal mi je uspelo narediti samo posnetek prvega komentarja, ki ga pa tudi ni več v prispevku.
Še bolj me je presenetil naslednji negativni komentar
Negativnih komentarjev sem sicer vajen in me le redko kakšen res preseneti. Ampak tokrat me pa je, saj ga je napisala znanka (sicer samo prek Facebooka), od katere tega res ne bi pričakoval. Ta ženska se mi je javila lansko leto, ko sem potoval po Egiptu. Napisala mi je par nasvetov glede Egipta, ker je dobra poznavalka te države. Priznam, da so bili nasveti dobri, ampak mogoče mi jih ni dala izključno zaradi njene dobrote, temveč zato, ker je imela v Luxorju prijatelja, ki je turistični vodnik in mi je ponudila njegove storitve. Nerad sicer koristim usluge nekih vodnikov, ki jih nekdo pozna. Če ti kaj ne odgovarja, mu tega še povedati ne smeš, ker se potem lahko zameriš tudi znancu. Kljub temu sem se odločil za enodnevni izlet prek njenega prijatelja, ker mi je pač pomagala z nasveti. Po pravici povem, da sem bil s turo zelo zadovoljen. Na koncu sem dal napitnino šoferju, vodniku in temu njenemu prijatelju, za kar me je omenjena gospa tudi prosila. Za egiptovske razmere je bila ta napitnina kar visoka.
Ta Facebook znanka pa je zdaj v komentarju napisala, da ji grem na živce in da grem na živce tudi vsem njenim. Od vseh njenih me spremlja samo še ona, pa še ta mora izklopiti zvok, ker ji gre moje govorjenje na živce. Jasno tudi pove, da jo zelo moti moje prikrito oglaševanje na videoposnetkih. Verjetno je imela v mislih to, da sem se na videoposnetku pojavljal s kapo, na kateri piše ‘Cementni izdelki Gorec’. To je podjetje mojega brata in zato to kapo tudi imam. Zagotovo pa mi za to ni nič plačal. Pa tudi, če bi mi, ne vem, zakaj bi nekoga to tako zelo skrbelo. Ne vem niti, koliko bi bilo nekaj takega sploh vredno. Prepričan sem, da več kot 10 evrov ne more biti. Če bi se takšne stvari tako dobro plačevale, kot misli omenjena gospa, bi bil že zelo bogat.
Naj dodam še, da me je gospa pred mojim odhodom v Egipt kontaktirala, če bi lahko šla z mano do letališča v Beogradu. Seveda sem ji rekel, da brez težav lahko. Potem sicer ni šla zraven. Verjetno bi se gospa ponudila, da plača polovico stroškov, vendar ji tega zagotovo ne bi računal, saj bi šel v Egipt v vsakem primeru. Sem pa vsekakor pokazal dobro voljo in pripravljenost pomagati.
Posnetka njenega komentarja nimam, imam pa posnetek odgovora, ki sem ji ga napisal in ga je kasneje tudi nekdo izbrisal.
Večino ljudi bi negativen komentar osebe, za katero nekako misliš, da ima o tebi pozitivno mnenje, zelo prizadel. Mene pa ni. Nasprotno. Tega komentarja sem bil zelo vesel, ker sem izvedel resnico. Ta pa je, da me ta ženska ne mara, kar je signal, da se ne ukvarjam več z njo. V življenju se ti ni treba bati ljudi, za katere veš, da te ne marajo in ti želijo slabo. Bati se moraš ljudi, ki so do tebe prijazni in se delajo dobre prijatelje, v resnici pa ti želijo vse najslabše.
Če si je gospa dovolila javno povedati svoje mnenje o meni, bi tudi meni pripadalo, da javno povem svoje mnenje o tem, zakaj je tako zagrenjena. Vendar se na to raven ne bom spuščal. Res pa je, da imam počasi dovolj tega, da lahko meni vsak reče, kar želi, sam pa moram biti tiho. Ima pa gospa situacijo, ki ji je niti malo ne zavidam, zato nekako tudi razumem njeno slabo voljo. Ampak svojih težav ne bo rešila na takšen način. Prej ko bo to ugotovila, bolje bo zanjo.
V Sloveniji je največji zločin, če zaslužiš
Marko in moja Facebook znanka sta s svojima negativnima komentarjema opogumila še druge in sovražni komentarji so še kar deževali. Gospoda Gregorja je skrbelo, ali bom s to objavo morebiti kaj zaslužil. ‘Modro’ je sicer ugotovil, da pogojev za to še ne izpolnjujem. Po njegovem bi moral namreč imeti 10.000 naročnikov na kanal in 4000 ur gledanja v zadnjem letu. Gospod Gregor je napisal spodnji komentar.
Videti je, da se gospod Gregor na te stvari ne spozna najbolje. Da lahko svoj Youtube kanal moneteziraš, potrebuješ tisoč naročnikov in ne deset tisoč, kot je on napisal. Če bi si vzel pol minute časa, preden je napisal komentar, pa bi lahko videl tudi, da imam že preko deset tisoč sledilcev. Z urami gledanja pa tudi nimam težav, saj sem jih takrat imel samo v zadnjem mesecu preko 15 tisoč.
Kako zelo je bil gospod Gregor v strahu, da slučajno ne bi zaslužil kakšnega evra, dokazuje tudi njegov zadnjih stavek: ‘Če to ni alarm, tudi ne vem.’
Smilijo se mi ljudje, kot je gospod Gregor, saj ga tako zelo skrbi, če bo nekdo nekaj zaslužil. Sam imam namreč popolnoma drugačno mišljenje. Nikoli me ne skrbi, če bo nekdo nekaj zaslužil. Ne le to, skoraj vsakemu človeku (izjeme so takšni kot gospod Gregor) sem pripravljen pomagati, da bo zaslužil, če je to v moji moči. Če nekdo nekaj zasluži z mojo pomočjo, sem tega iskreno zelo vesel. Prepričan sem, da je moje življenje zaradi takšne miselnosti veliko lepše kot pa življenje gospoda Gregorja.
Moji najbolj zvesti hejterji so fotografi in popotniki
Že par let ugotavljam, da imam največ hejterjev med fotografi in popotniki. Čeprav so mi potovanja in fotografija samo hobi, je videti, da so nekateri zelo nevoščljivi za vsak manjši uspeh, ki ga doživim na teh področjih. Vsaj jaz ti to tako razlagam. Ne vidim namreč drugega razloga, zakaj bi mi ljudje v zrelih letih pisali take komentarje. Meni niti na misel ne bi prišlo, da bi nekomu napisal tak komentar – iz enega preprostega razloga. Sram bi me bilo, da bi nekomu pisal take komentarje, ker s tem bi pokazal samo to, da sem zgolj velik neuspešen nevoščljivec.
Nekoliko manj nesramno (in moram priznati, da bolj domiselno) sta se me ‘lotila’ še dva fotografa. To sta bila še en Gregor in Miro. 
Vsi omenjeni fotografi, ki so se delali norca iz mene (v bistvu so se bolj delali norca iz sebe kot mene), so bistveno boljši fotografi od mene. Še posebej gospod Miro je po slikah sodeč odličen fotograf. Priznam, da jim jaz ne sežem niti do gležnja.
Tako kot vsi ti fotografi, ki so strokovnjaki na svojem področju, sem tudi jaz strokovnjak na svojem. Ukvarjam se s SEO optimizacijo. O tem sem tudi napisal knjigo z naslovom Kako do prvih mest na Googlu. Brez kakršnega koli zadržka lahko rečem, da sem eden največjih strokovnjakov v Sloveniji na tem področju. Veste, kaj pa je razlika med temi gospodi fotografi in mano? Jaz nisem niti enkrat nobenemu začetniku na področju SEO optimizacije rekel kakšno nesramno besedo. Kdorkoli me je vprašal za nasvet, ga je dobil brez težav in popolnoma brezplačno. Brez težav delim svoje znanje med ljudmi, ker verjamem v sodelovanje in se ne bojim konkurence. Za te gospode fotografe pa na osnovi njihovih komentarjev ne bi mogel reči, da se ne bojijo konkurence, če jih tako zelo moti en tak amater, kot je Tomaž Gorec.
Za konec naj se vam zahvalim, ker ste mi polepšali dan in mi dali še večji zagon
Nekatere ljudi bi taki komentarji, kot sem jih dobil jaz, zelo prizadeli. Mene pa niso niti malo. Prav nasprotno. Polepšali so mi dan, ko sem videl, kako gredo moji uspehi ljudem v nos. To pomeni, da sem na pravi poti.
Z vašimi komentarji ste mi dali še večji zagon, da bom še bolj delal na tem, da vas bo še bolj žrlo! Bodite prepričani, da boste še velikokrat slišali moje ime.