Ko sem se dober mesec nazaj odpravljal na potovanje po Srbiji sem si za prvi postanek izbral mesto Valjevo. Zakaj ravno Valjevo? Izključno zaradi spomenika, ki je posvečen hrabremu partizanu Stjepanu Filipoviću. Zgodba Stjepana Filipovića je veliko bolj zanimiva, kot je mogoče videti na prvi pogled, zato berite dalje.
Ko sem prvič slišal za Stjepana Filipovića in sem ugotovil, da je bil po nacionalnosti Hrvat, je bila prva stvar, ki sem se jo vprašal, kako to, da po letu 1991, ko se je začela vojna med Hrvati in Srbi, še niso podrli tega spomenika, saj stoji sredi Srbije.
Stjepan Filipović je rojen v kraju Opuzen na Hrvaškem. Stjepanu Filipoviću so v času nekdanje Jugoslavije tudi v Opuzenu postavili spominsko obeležje, vendar so ga leta 1991 uničili hrvaški nacionalisti. Hrvatje so uničili spomenik svojega človeka, Srbi pa so na svojem ozemlju ohranili spomenik “sovražnika”. Tako da vsa čast Valjevčanim!
Stjepan Filipović se je že v mladih letih priključil delavskem gibanju in sodeloval na raznih protestih in demonstracijah. Leta 1939 so ga ujeli in zaprli za leto dni. Leta 1941 se je pridružil partizanom in sodeloval v bitkah z Nemci. V začetku leta 1942 je padel v zasedo, ki so jo pripravili četnik. Četniki so ga zajeli in predali Nemcem. Nemci so ga dva meseca nečloveško mučili, vendar ni izdal nobene informacije. Ravno zaradi tega, ker ni nič izdal, so ga 22. maja 1942 v Valjevu obesili. Ko je Stjepan Filipović že imel okoli vratu vrv za obešanje, je dvignil roke in vzklikal proti fašistična gesla. Zato so ga tudi obesili 15 minut prej, kot je bilo načrtovano.
Tik preden so ga obesili ga je z vzdignjenimi rokami slikal neki fotograf, oziroma fotografinja. Slika se je ohranila in postal legendarna. Med drugimi imajo to sliko tudi na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Sliko, ki jo imajo razstavljeno je v naravni velikosti.
Spomenik, oziroma kip kakršnega vidimo danes v Valjevu je bil postavljen leta 1961. Njegov avtor je bil priznan kipar Vojin Bakić. Vojin Bakić je tudi avtor meni osebno še bolj zanimivega spomenika na Petrovi Gori. Ko vidiš ta spomenik na Petrovi Gori, ugotoviš, kako velik umetnik je bil Vojin Bakić.
Kako je danes videti spomenik in kraj, kjer je postavljen spomenik, si oglejte v spodnjem video posnetku. V video posnetku podam tudi zanimive informacije o Stjepanu Filipoviću.
Če vam je bil videoposnetek všeč, predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na moj Youtube kanal. Tam najdete še veliko zanimivih videoposnetkov z različnih lepih krajev.
Malo po tem, ko sem posnel zgornji video posnetek, je s kolesom k spomeniku prišel en domačin. Prosil me je, če ga lahko slikam z njegovim telefonom. Zapletla sva se v pogovor in domačin me je vprašal iz kje sem. Ko sem mu povedal, da sem iz Slovenije, me je takoj vprašal, zakaj sem prišel v Valjevo. Namerno sem poudaril, da sem v Valjevo prišel izključno zaradi spomenika Stjepana Filipovića. Domačin mi zanimivo, na srbski način odgovori: “Pa govorim jaz tem našim budalam, da ljudje hodijo v Valjevo zaradi našega Stevota, jebem jim mater četniško!”
S tem domačinom, katerega ime sem žal pozabil, sva se pogovarjala dobri dve uri. Zaradi tega mi je zmanjkalo časa, da bi si šel pogledati eno drugo znamenitost. Ampak nič zato, pogovori z domačini so na potovanjih tudi veliko vredni. Sogovornik mi je povedal, da se je pri popisu prebivalstva opredelil za Jugoslovana. Povedal je, da je on za partizane in da ne mara četnikov. Žalostno je še dodal, da žal njegovi otroci niso istega mišljenja in da so za četnike.
Po pogovoru s tem prijetnim in prijaznim domačinom iz Valjeva sem ugotovil, da so Srbi podobno razdeljeni kot smo mi Slovenci. Slovenci so razdeljeni na partizane in domobrance, Srbi pa na partizane in četnike. Žalostno za nas in tudi za Srbe, da se moramo deliti zaradi takih stvari.
Sam osebno sem mnenja, da se iz zgodbe Stjepana Filipovića lahko vsi veliko naučimo.