Zakaj ljudje, predvsem ženske, ne marajo “šparovnih” ljudi?

Varčnost

Pred časom, sva se dobila s prijateljem na kavici in pogovor je nanesel, tudi na zapravljanje, oziroma “šparovnost”. 

Sam veljam za zelo skromno in “šparovno” osebo. Moja mama bi sicer rekla, da nisem “šparoven” ampak “uhrn”. Zagotovo tako ne misli samo moja mama, ampak še kdo drug. Ampak, jaz se niti malo ne obremenjujem z mnenjem drugih.

Ko s prijateljem začneva debato o zapravljanju in varčnosti, ta pove, da večina ljudi ne mara “šparovnih” ljudi. Vprašam ga, zakaj meni, da je tako. Odgovoril mi je, da zato, ker so to običajno ljudje, ki na veliko zapravljajo, so vedno brez denarja in niso v življenju nič ustvarili in jim gremo zato, mi “šparavni” na živce, ker običajno nimamo težav z denarjem in smo tudi nekaj ustvarili v življenju.

Ko mi prijatelj pove tole svojo teorijo, začnem razmišljati. Spomnim se ene osebe, ki me je vedno “zajebavala”, kako sem škrt. Ta oseba je stara nekaj več kot 40 let. Vse, kar ima, je 50.000 evrov kredita in “lizing” za kar dober avto. 

Ko se spomnim na zgoraj omenjeno osebo, prijatelju potrdim, da se strinjam z njegovo teorijo. Prijatelj še doda, da gre “šparovnost” še posebej na živce ženskam. To, pa spet ne razumem in vprašam zakaj ženske? Prijatelj odgovori, da zato, ker ženske bistveno raje in več zapravljajo kot moški. Tudi ta prijateljeva teorija zagotovo drži. To, vam lahko potrdi vsak, ki se spozna na prodajo. Če želi neko podjetje s svojim oglasom na Facebooku doseči 100.000 žensk ali 100.000 moških, bo to podjetje bistveno več plačalo, da doseže 100.000 žensk, kot 100.000 moških. To pa zato, ker vsa podjetja vedo, da ženske kupujejo in zapravijo veliko več kot moški in zato običajno večina podjetji na Facebooku svoje oglase prikazujejo izključno ženskam. Zato, je cena na Facebooku za oglaševanje ženskam višja.

Zakaj menim, da prijateljeva teorija drži?

Ljudje smo taki, da ko nekaj slišimo, to potem brez kakšnega posebnega razmisleka vzamemo za sveto in za edino resnico. Jaz se trudim, da ne bi bil tak. Namreč vem, da je za vsakega človeka najbolj koristno, da pogleda resnici v oči, tudi če ta ni najbolj prijetna za njega.

Samski moški, med katere spadam tudi jaz, običajno pravimo, da je itak boljše biti samski, ker so vse ženske tečne in je težko z njimi. Če bi bili samski moški pošteni do sebe, ne bi govorili takih neumnosti. Človek, je ustvarjen za življenje v dvoje. Raziskave kažejo, da ljudje ki imajo partnerja in se z njim dobro razumejo, živijo dalj časa in so bistveno bolj srečni od tistih, ki so samski.

Podobno je s tistimi, ki nimajo otrok. Meni, so šli otroci vedno na živce. In se samo otroci, tudi njihovi starši. Zase sem sto odstoten, da je bilo to zato, ker sam nisem imel otrok in sem bil tistim, ki so jih imel vsaj podzavestno nevoščljiv. Verjetno tudi zavestno, vendar si tega nisem priznal. Kasneje, sem pogledal resnici v oči in napisal prispevek z naslovom Če bi bil še enkrat mlad, bi se do 25 leta poročil in imel 3 otroke.

Na živce mi gredo lenuhi. Najbrž zato, ker sam zelo veliko delam in sem potem podzavestno nevoščljiv tistim, ki ne delajo nič ali zelo malo. Zavestno jim sicer nisem nevoščljiv, ker sem mnenja, da nimaš nič od življenja, če si lenuh. Edino to, da svojo lenobo preneseš še na svoje otroke. Sam, si ne predstavljam življenje brez dela. Če bi mi kdo vzel delo, bi to bilo isto kot, da bi mi vzel življenje.

Za šolo sem vedno govoril, da je to popolnoma brez veze. Tisti, ki so se veliko učili in jim je šlo dobro, so mi šli na živce in jih nisem maral. Zakaj? Zato, ker meni šola ni šla in potem, bi se bolje počutil, če bi tudi ostali bili v istem ‘dreku’, kot jaz.

“Šparovnost” prinese tudi kaj negativnega

Sam sicer menim, da je potrebno biti varčen človek, vendar s tem ne smeš pretiravati. Da si nič ne pivoščiš, kljub temu, da imaš dohodke in prihranke, zagotovo ni dobro. Meni osebno, ni nikol težko dati denar za kakršno koli in kolikor koli dolgo potovanje.Imate dve vrsti ljudi. Eni so taki, ki gredo raje na potovanje za en teden in v tistem tednu ogromno zapravijo. Drugi pa smo taki, da si na potovanju privoščimo bolj skromne hotele in smo zato na potovanju dva ali tri tedne.

Stvar, ki jo rabim si jo kupim, nikoli pa si ne kupim stvari, ki jo ne rabim ali stvari za katero še nisem prepričan, če jo bom rabil.

Nikoli, mi na pride na misel, da bi kupil kakršno koli plastenko pijače v pol litrski embalaži. Namreč, običajo je vsebina vsaj tri krat dražja, kot v liter in pol veliki embalaži. Kar se tiče kupovanja pijače v plastenkah, imam tudi ekološki pomislek. Namreč, če bi vsi kupovali pijačo v pol litra plastenkah, bi bilo platike približno še enkrat več, kot če kupujemo pijačo v liter in pol plastenki.

Mene je mogoče moja “šparovnost” stala tega, da nimam družine. Namreč, jaz nisem bil nikoli pripravljen voziti ženske na drage večerje in jim kupovati draga darila. Verjetno, da če bi malo bolj ‘razmetaval’ z denarjem, bi me katera zagrabila, tako pa se ni videla, da bi ostanek svojega življenja preživela s “šparovnim” moškim. Nebi mogla ne ona z mano, ne jaz z njo. Imam znanca, ki gre vedno s svojo ženo v trgovino, ker če gre sama, kupi cel kup stvari, ki jih nikoli ne potrebujeta. Kaj mora biti to “zaj…”, da morata dva, tako različna, živeti skupaj.

Kljub vsemu, bom jaz še naprej ostal “šparoven”. Mi življenje brez stresa, ali se bom prebil čez mesec ali ne, čisto odgovarja. Poleg tega, tudi menim, da je “trošenje na veliko” posledica slabe samozavesti in samopodobe.

Kaj pa ti misliš o tem? Svoje mnenje napiši v komentar tega prispevka. Ga bom z veseljem prebral in nanj tudi odgovoril.

Ocenite to stran

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.