Filipini so odlična destinacija za potovanje vsakemu pravemu popotniku

Filipini potovanje

Filipini so priljubljena turistična destinacija tako za turiste kot malo bolj avanturistične popotnike. Turistične agencije svoje potnike običajno peljejo na najbolj znane turistične kraje, kot so riževa polja na otoku Luzon na severu države, na najbolj turističen otok Boracy in v najbolj turistično vasico El Nido na otoku Palawan. Vse to je super, vendar Filipini ponujajo še veliko več. 

Filipini so sicer otoška država, ki ima kar 7.000 otokov. Znani so predvsem po neštetih rajskih plažah, vulkanih, čudoviti naravi in prijaznih ljudeh.

Filipini so znani tudi po tem, da so najbrž najboljša destinacija za moške srednjih in starejših let, da si tam najdejo veliko mlajšo Filipinko. Nekateri tujci si na Filipinih omislijo tudi več kot 40 let mlajšo domačinko. Veliko tujcev, ki imajo Filipinko in so že v pokoju, se odloči za življenje na Filipinih, ker je to običajno veliko cenejše kot življenje v Evropi, Ameriki ali Avstraliji. Na Filipinih lahko s pokojnino v višini 1.000 evrov zelo dobro živijo.

Zanimivo je, da tam živi veliko Slovencev. Večina zlasti zato, ker so na Filipinih našli ženo oziroma punco. Večina Slovencev, ki živi na Filipinih, tam ustvari svoj posel. Daleč najbolj uspešen v poslu je Damjan iz Tržiča, ki na Filipinih živi 7 let. Poročen je z domačinko in ima dva otroka. Z njim sem naredil tudi intervju, ki si ga lahko pogledate na https://youtu.be/ZhHgccxGkNQ. Veliko ljudi mi je reklo, da je to moj najboljši intervju doslej. Seveda gre več zaslug za dober intervju Damjanu kot pa meni!

Še en Slovenec, ki živi na Filipinih, je moj prijatelj Aleksander Pokovec. S svojo ženo Melariel živi na manjšem, vendar zelo lepem otoku Camotes. Na Camotesu sem bil tudi jaz, in sicer 12 dni, ko sem po Filipinih potoval drugič. Ker sva z Aleksandrom res dobra prijatelja, sem z njim in njegovo ženo naredil kar nekaj intervjujev. Najbolj zanimivega si lahko pogledate na https://youtu.be/AbNhcn3UJss in potem še drugi del na https://youtu.be/ieEDJuZgyxA. Zelo zanimiv je tudi intervju z Aleksandrovo ženo Melariel, v katerem boste videli, kako lepo se je naučila govoriti slovensko. Intervju si lahko pogledate na https://youtu.be/wl1kY-Ad32g.

Če boste šli na potovanje na Filipine, vam predlagam, da obiščete katerega od Slovencev, ki živijo tu. Prepričan sem, da vas bo vsak zelo vesel in vam tudi dal veliko koristnih informacij ter mogoče poskrbel, da boste doživeli nekaj, česar brez njega zagotovo ne bi. Mojih 12 dni bivanja na Camotesu, kjer sem obiskal Aleksandra, je bilo zelo zanimivo ravno zato, ker je on tam v bistvu domačin. Zaradi njega sem tam doživel stvari, ki jih sam nikakor ne bi mogel. Eno takšnih doživetij je bila zabava, ki sta jo organizirala župan in direktorica občine. Zelo zanimivo je bilo videti, kako na Filipinih živi bogatejši sloj. Aleksander me je tudi seznanil z veliko domačini ter me peljal v kraje, ki jih ne najdete v nobenih vodnikih niti na internetu. V takšnem primeru je izkušnja res popolnoma drugačna. 

Tokrat sem se na Filipine odpravil s turistično agencijo

Na svoje tretje potovanje po Filipinih sem se odpravil zato, ker me je kontaktirala turistična agencija West in me želela najeti, da bi njihovo potovanje posnel, posnetke pa objavil na mojem Youtube kanalu. Menili so, da bi to bila dobra reklama zanje ter za njihova naslednja potovanja. Ker je imela turistična agencija zelo dober program, sem se odločil, da sprejmem njihovo ponudbo. 

Njihov program, ki si ga lahko preberete na www.filipinipotovanje.si, mi je bil všeč zlasti zato, ker je vključeval obisk juga Filipinov. Preostale slovenske agencije južnega dela niti nimajo v programu. Tudi sicer je bil program bolj avanturističen oziroma manj turističen. Za primer naj povem, da na otoku Palawan nismo obiskali turistično obleganega mesta El Nido na severu, ampak smo šli na jug otoka, kjer turistov in popotnikov praktično ni bilo. Meni jo to bolj všeč, seveda pa so okusi različni. 

Novo potovanje na Filipine, ki ga organizira turistična agencija West, bodo organizirali v februarju, marcu in aprilu 2024. Na voljo je več programov. Cene so ugodne. Vse ostale informacije najdete na www.filipinipotovanje.si.

Otok Cebu

Na Filipine smo leteli z Dunaja preko Tajvana do mesta Cebu na istoimenskem otoku. Let je trajal kar nekaj časa. Ampak kaj hočemo, Filipini so daleč!

Otok Cebu je s turističnega oziroma popotniškega vidika zelo zanimiv. Ima številne naravne lepote. Tukaj imam v mislih čudovite slapove, ki sem jih na svojih treh potovanjih po Filipinih obiskal kar nekaj in sem bil nad vsemi naravnost navdušen. Največja znamenitost otoka Cebu pa je kraj Oslob, kjer si je zanimivo ogledati ogromne kitovce. Z njimi dobesedno plavaš in to je neverjetna izkušnja, ki je nikoli ne pozabiš. Kitovce sem obiskal že trikrat in bi jih z veseljem tudi četrtič, če bi imel možnost. 

Kako fantastično je plavati s kitovci, si poglejte v spodnjem videoposnetku. Mislim, da dodaten komentar ni potreben.

Če vam je bil videoposnetek všeč, predlagam, da kliknete https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in se naročite na moj Youtube kanal. Tam najdete še veliko zanimivih videoposnetkov z različnih lepih krajev.

Mi se na otoku Cebu nismo veliko zadrževali. Naslednji dan smo se iz mesta Cebu odpravili na daljši izlet v Oslob, kjer smo si pogledali kitovce in nato še v kraj Moalboal, kjer smo si ogledali želve in jate sardin. Oboje je bilo zelo zanimivo. Podrobnosti si lahko pogledate v zgornjem videoposnetku. 

Na otočje Tawi-Tawi zaide redko kateri popotnik

Tretji dan smo se zgodaj zjutraj odpravili na letališče in poleteli proti jugu – najprej v mesto Zamboanga na otoku Mindanao. Iz mesta Zamboanga smo leteli še do otočja Tawi-Tawi. 

Otočje Tawi-Tawi je žal znano po tem, da so tu pred 20 leti ugrabljali turiste. Enkrat so jih celo obglavili, zato si tukaj turizem še vedno ni opomogel in boste zelo težko srečali popotnika. Mi nismo srečali nobenega. 

V tem delu Filipinov živijo v glavnem muslimani. Pred desetletji je tukaj nastalo nekaj terorističnih islamskih skupin, ki se borijo za to, da bi se odcepile od Filipinov. Zdaj je vojska na otočju Tawi-Tawi sicer naredila red in moram reči, da sem se tam počutil zelo varno. Celo veliko bolj kot v Ljubljani. Prepričan sem tudi v poštenost ljudi. Če bi človek pustil vse svoje stvari na ulici, bi ga te naslednji dan počakale točno tam, kjer jih je pustil. 

Takega sprejema, kot smo ga doživeli na otočju Tawi-Tawi, nisem doživel še nikjer. Ker niso vajeni turistov, so nas sprejeli kot kakšnega najbolj znanega hollywoodskega zvezdnika. In to čisto povsod! In kar je najbolj pomembno; njihov topel sprejem je bil povsem iskren. Bili so veseli in ponosni, da smo jih prišli obiskati. 

Nastanjeni smo bili v kraju Bongao v zelo lepem hotelu, kjer so imeli tudi odlično hrano. 

Nad našim hotelom je bil velik hrib ali kar gora, do vrha katere vodi več kot tisoč stopnic. Na poti do vrha srečaš veliko opic, na vrhu pa si nagrajen s čudovitim razgledom na vse strani. 

Naslednji dan smo se odpravili na otok Sitangkai, ki mu pravijo tudi Azijske Benetke. Mesto je namreč prepleteno s kanali, ljudje se tu vozijo izključno s čolni in je res v marsičem podobno Benetkam. 

Na otok smo se odpeljali z gliserjem. Čeprav je bil gliser zelo hiter, smo se do otoka vozili eno uro in pol. Ampak vožnja je bila čisto v redu. Prav užival sem v njej. 

Zanimivo je bilo, da sta šla z nami tudi dva do zob oborožena policista. Bila sta super. Z njima smo se fotografirali, pri čemer se mi je zdelo zanimivo, da sta nam za potrebe fotografiranja v roke dala kar njuni puški.

Tudi na otoku Sitangkai smo bili sprejeti tako lepo, da ne moreš verjeti. Na turistični organizaciji so nam naredili zelo lep sprejem. Še bolj zanimivo je bilo na policijski postaji, kamor smo se morali iti zaradi naše varnosti registrirati. Imel sem občutek, da so ta dan prišli v službo čisto vsi zaposleni, ker so se hoteli slikati z nami. Z nami so se fotografirali vsi od navadnega policista pa vse do glavnega komandirja.

Kako lepo je bilo v kraju Sitangkai in kako so potekale vse te dogodivščine, si poglejte v spodnjem videoposnetku.

Iz kraja Sitangkai smo se odpravili še na otok Simunul, kjer nas je ob prihodu počakala policija z dvema terenskim voziloma. Pa ne zato, da nas bi odpeljali v zapor, ampak da so nas vozili po otoku. 

Najprej so nas peljali v lepo hišo, kjer so nam pripravili odlično kosilo. Nato smo si šli ogledati džamijo in mesto. Kasneje nas je policija peljala še na par zanimivih krajev. Med drugimi smo šli tudi na obisk k županji. Za več si oglejte zgornji videoposnetek. To je po mojem mnenju najboljši videoposnetek z mojega potovanja po Filipinih.

Že takoj, ko sem prispel na otočje Tawi-Tawi, sem se odločil, da bom sem zagotovo še prišel! Sem bom šel vsaj za pet dni, če ne več. Prepričan sem namreč, da sem bom tukaj imel super. Predvsem zaradi prijaznih domačinov. Prepričan sem, da me bo marsikdo povabil k sebi domov, kar je nekaj najbolj zanimivega, kar se ti lahko zgodi na potovanju. Tako namreč vidiš, kako živijo domačini, kakšne navade imajo … 

Zamboanga

Z otoka Tawi-Tawi smo se odpravili v mesto Zamboanga, kjer nas je pričakala simpatična Filipinka, lastnica gozdnega resorta, v katerem smo bili nastanjeni. 

Najprej smo si šli ogledati par znamenitosti v mestu Zamboanga, nato pa smo se odpravili v gore v naš resort. Kakšno zanimivo in lepo prenočišče smo imeli, si poglejte v videoposnetku na https://youtu.be/eYWq_7v-Wz4.

Otok Palawan

Otok Palawan je verjetno najbolj obiskan otok na Filipinih. Sam sem ta otok obiskal na svojem prvem potovanju po Filipinih leta 2015. Takrat sem raziskoval predvsem severni del otoka, ki je med popotniki in turisti najbolj znan. Takrat sva s sopotnico Tamaro obiskala Port Barton in El Nido

Filipini imajo še en bolj znan otok kot Palawan. To je otok Boracay, ki velja za najbolj prestižen otok na Filipinih. Je pa to veliko manjši otok kot Palawan. 

Tokrat pa nismo šli na sever otoka, kamor gre vsak popotnik ali turist, ampak smo šli na jug, kjer skoraj ni turizma. Veliko raje imam kraje, kjer ni množičnega turizma, tako da sem bil vesel, da smo šli na jug otoka. Seveda pa ne bi imel nič proti, če bi šli na sever do El Nida in Port Bartona. Vem namreč, da bi bilo tudi tam super. 

Nastanjeni smo bili v zelo lepem resortu, dobesedno na rajski plaži. Naši sopotniki so imeli zelo lepe bungalove. Žal pa ni bilo na voljo dovolj bungalovov, tako da sva jaz in vodnik spala v šotoru. Meni to sicer ni bila nobena težava. No, težava je nastala, ko je padal dež in je šotor puščal. 

Meni je bilo na jugu otoka Palawan super, ker smo bili edini popotniki oziroma turisti. Ne, da bi me popotniki in turisti kaj motili, vendar, kjer turizem ni razvit, so domačini popolnoma drugačni. 

Na jugu Palawana smo videli in doživeli marsikaj lepega in zanimivega. Vrhunec zame je bil treking, kjer smo šli obiskati neko pleme. Zgodila se mi je ena zelo neprijetna stvar. V obeh nogah me je zagrabil tako močan krč, da vam ne morem povedati. 

Kako super smo se imeli na Palawanu in kako sem vpil od bolečin, ko me je prijel krč, si poglejte v spodnjem videoposnetku.

Na otoku Palawan smo še en dan prespali v mestu Puerto Princesa, naslednje dopoldne pa nas je že čakalo letalo za mesto Cebu. 

V mestu Puerto Princesa že več let živi Slovenec Damjan, s katerim sem naredil zelo zanimiv intervju, ki si ga lahko pogledate na https://youtu.be/ZhHgccxGkNQ

Intervju je res zanimiv, saj ima Damjan na Filipinih zelo dobičkonosen posel. Kakšnega, boste izvedeli, če si pogledate intervju. Filipini so zagotovo kraj, kjer lahko tujec naredi dober posel.

Otok Bantayan

Z otoka Palawan smo se odpravili na otok Batayan. Najprej smo šli z letalom do mesta Cebu, nato pa z avtobusom do severa otoka, kjer smo se vkrcali na trajekt in se odpeljali proti mestu Santa Fe.

Na otoku Batayan oziroma v mestu Santa Fe sem že bil leta 2019 in že takrat mi je bil zelo všeč. Otok je znan predvsem po čudovitih rajskih plažah. Poleg res številnih rajskih plaž je na otoku še par zanimivih jam in ena laguna. Z otoka greste lahko tudi na več enodnevnih izletov na bližnje manjše otoke. 

V mestu Santa Fe je veliko dobrih restavracij, katerih lastniki so tujci. Mesto Santa Fe je verjetno kraj, kjer sem na Filipinih najbolje jedel. 

Na otoku Batayan v mestu Santa Fe živi Slovenec Sandi, ki ima manjši resort in oddaja turistične nastanitve. Sandi že več let živi tukaj, tako da so mu Filipini pravi dom. 

Sandi ima zaposlenega človeka, ki zna speči zelo dobre školjke. Ne spomnim se, kdaj sem jedel tako dobre. Če sem jih sploh kdaj. Zagotovo pa so to bile tudi najcenejše školjke, kar sem jih kadarkoli jedel. Za 2,30 evra sem se jih najedel kot še nikoli. K Sandiju se izplača iti že samo zaradi teh školjk.

Kako sem se imel na Batayanu, si poglejte v videoposnetku na https://youtu.be/TY0F3dGAfsw.

Mesto Dumaguete na otoku Negros

Na Batayanu se je naše uradno potovanje s turistično agencijo končalo. V skupnem programu je bilo samo še to, da se vrnemo v mesto Cebu in se odpeljemo proti Sloveniji. 

Ampak jaz se še nisem vračal domov. Potovanje sem namreč za 11 dni podaljšal. Zakaj si ga ne bi podaljšal, sem si rekel, če sem že tukaj. Največji strošek potovanja na Filipine je zagotovo letalska karta. 

Kombi, ki nas je peljal s severa otoka Cebu do mesta Cebu, me je odložil na letališču, kjer sem imel par ur kasneje let za mesto Dumaguete na otoku Negros. Let je trajal okoli eno uro in zanj sem odštel okoli 60 evrov skupaj s prtljago.

V mestu Dumaguete sem imel rezervirano lepo in veliko sobo, kjer sem se imel prav super. Cena je bila zelo ugodna.

Mesto Dumaguete mi je bilo všeč. Še bolj všeč pa mi je bila okolica. Tam sem si ogledal številne znamenitosti in se imel res dobro!

Kaj vse sem videl in kaj vse sem doživel, si poglejte v videoposnetku na https://youtu.be/zAqhlIgQWoE

Dipolog City na otoku Mindanao

Iz mesta Dumaguete na otoku Negros sem se s trajektom odpravil še malo južneje. Šel sem v mesto Dipolog na otoku Mindanao. 

Trajekt je iz mesta Dumaguete odplul ob petih zjutraj. Vožnja je trajala dobre tri ure. 

Otok Mindanao je drugi največji otok na Filipinih. Tukaj je zelo malo oziroma skoraj noč turistov. Razlog za to je verjetno ta, da so pred več kot 20 leti na tem otoku delovale razne teroristične skupine, ki so včasih ugrabile kakšnega turista. Strah pri popotnikih in turistih je še vedno prisoten, zato se otoka izogibajo otoka. Meni je pa ravno na tem otoku bilo najboljše in že tam sem sklenil, da se zagotovo še vrnem na Filipine. Zanima me zlasti otok Mindanao. 

Rad imam kraje, kjer še ni razvit množičen turizem. Vendar ima to, da turizem ni razvit, tudi slabe plati. V kraju Dipolog je bil prek Bookinga na voljo samo en primeren hotel. Pa še ta ni bil tako poceni. Še večjo težavo sem imel z najemom skuterja. Komaj sem ga dobil in zanj plačal veliko več kot kje drugje. Bil je še enkrat dražji kot na otoku Batayan. Še večja težava pa je bila to, da sem ga komaj dobil. Če ga ne bi, sploh ne vem, kaj bi tam počel. 

Sem se pa tudi tukaj imel super. Ker imam vse posneto, ne bom pisal, kaj vse sem videl, tako da bom kar predlagal, da si pogledate spodnji videoposnetek. 

Mesto Dipolog je bil zadnji kraj, ki sem ga obiskal na Filipinih. Iz Dipologa sem se z letalom vrnil v mesto Cebu, kjer sta me obiskala še moja dolgoletna prijatelja Melariel in Aleksander Pokovec. Tako da sem preživel en čudovit dan še z njima. 

Domov sem šel z mešanimi občutki. Filipini so me spet presenetili in po eni strani mi je bilo kar malo težko iti domov. Po drugi strani pa sem se zelo veselil tudi vrnitve, saj se je pri nas že skoraj začelo poletje in to je zame najlepši čas, ki ga izkoristim za izlete po Sloveniji, obisk čudovitega Jadranskega morja ter potovanja po Balkanu. Vedel sem, da grem tudi na križarjenje po Jadranu, ki sem se ga še posebej veselil. 

Tako da so bili Filipini res lepi, lepo pa se je bilo tudi vrniti domov. 

Stvari, ki jih morate vedeti, če se odpravljate na potovanje po Filipinih

Če ste popotnik po duši, vas Filipini zagotovo ne bodo razočarali. Na voljo je res ogromno naravnih znamenitosti. 

Ljudje so zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Sam sem bil na Filipinih trikrat in nikoli nisem imel glede ljudi kakšnega slabega občutka. Mislim, da je tudi zelo majhna možnost, da bi vam kje kaj ukradli. Če ste si pogledali moje videoposnetke, ste videli, da sem enkrat pozabil mobilni telefon na vidnem mestu v predalu motorja in ga je varnostnik prinesel za menoj. V eni vasici sem prav tako pozabil mobilni telefon na dokaj vidnem mestu, pa mi ga nihče ni vzel. Kar pa ne pomeni, da ni treba biti previden. Mislim pa, da vas prej lahko okradejo ali oropajo v Ljubljani kot na Filipinih. 

Za transport med otoki je najbolje uporabljati letalo. Povezave so odlične, letalske karte pa relativno poceni. Sam sem za notranje lete uporabljal nizkocenovnega prevoznika Cebu Pacific. Obstaja pa še AirAsia. Če letalske karte rezervirate dovolj zgodaj, jih boste dobili zelo poceni. Jaz sem za eno uro leta plačeval od 70 do 100 evrov z vključeno prtljago. 

Tudi avtobusni in ladijski prevoz sta dobro organizirana. Sam zadnja leta po Aziji potujem tako, da poizkušam čim več daljših poti narediti z letalom. Bližnjo okolico do 200 kilometrov v eno smer pa raziskujem z najetim skuterjem. Doslej sem v enem dnevu naredil 400 kilometrov in kar nekako gre.

Letalskem karte do same destinacije pa vedno kupim pri turistični agenciji Posvetu. Zakaj letalske karte kupujem pri njih, si preberite na www.tomazgorec.si/kje-kupiti-poceni-letalske-karte.

Če imate v zvezi s potovanjem po Filipinih kakršnokoli vprašanje, mi ga prosim zastavite v komentarju tega prispevka in bom z veseljem odgovoril. Prosim, ne mi pisati zasebno, ker ne bom odgovoril. Rad si namreč vzamem čas in nekomu odgovorim javno, da ta moj odgovor pride prav še komu drugemu, žal pa nimam časa, da bi odgovarjal vsakemu posebej preko zasebnih sporočil. Prosim, imejte spoštovanje do mojega časa. 

V kolikor boste šli na Filipine, vam želim karseda lepo potovanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja