Na lastne oči sem se prepričal, kako slovenski mediji lažejo

Že velikokrat me je kdo prepričeval, da mediji lažejo. Ker sem mnenja, da ima laž kratke noge in da resnica slej kot prej pride na dan, tega nisem nikoli verjel. Sicer sem vedel, da mediji lahko malo prikrojijo resnico, ne morejo pa nekaj na veliko lagati.

Sem tudi oseba, ki ni nikoli verjela v razne teorije zarote. Verjamem predvsem v tisto, kar vidim na lastne oči.

Mnenje o tem, da mediji ne lažejo tako zelo, kot so mi nekateri pripovedovali, sem spremenil to soboto, ko sem bil na protestih v Berlinu. Namreč Nemci so že drugič v mesecu avgustu protestirali proti vladnim ukrepom glede koronavirusa, oziroma COVID-a 19. Prvega protesta, ki se je odvijal 1. avgusta, se je po neuradnih podatkih udeležilo 1.300.000 ljudi, vendar o njem slovenski mediji skoraj niso pisali.

V soboto okrog 14. ure sem malo preletel novice na slovenskih medijih. Namreč zanimalo me je, če se o teh protestih kaj piše. Na 24ur.com najdem članek, kjer je pisalo, da v Berlinu protestira 18.000 ljudi. Članek najdete tukaj. Kasneje so sicer popravili številko na 40.000. Mogoče tudi zaradi mojega prispevka na Facebooku, ki si ga lahko pogledate na www.facebook.com/Potovanja.Podjetnistvo/posts/3220548211397148. V prispevku sem jim čisto direktno povedal, da lažejo. Sam sem taka oseba, da če nekoga obdolžim, da laže, sem v to res 100 odstotno prepričan. Sicer nisem nek strokovnjak, da bi ocenil, koliko ljudi se je udeležilo protestov, vendar toliko občutka pa imam, da lahko z zagotovostjo trdim, da ni bilo samo 18.000 protestnikov. Včasih sem imel diskoteko, ki je sprejela okoli 1.500 ljudi. Diskoteka je delovala okoli 12 let in v teh 12-tih letih sem pridobil zelo dobro zmožnost ocene števila ljudi na nekem prostoru. Prepričan sem, da na protestih ni bilo samo 12-krat več ljudi, kot jih je bilo eno soboto v moji diskoteki.

Dokaz, da je spletna stran 24ur.com sprva poročala o 18.000 protestnikih in številko kasneje popravila na 40.000 protestnikov, je spodnja slika moje objave na Facebooku.

Ko sem prišel domov iz Berlina, sem preveril tuje medije, o kolikšnem številu ljudi so poročali na svojih medijih. Zanimivo, da so vsi vodilni svetovni mediji poročali, da je bilo na protestih okoli 36.000 ljudi in okoli 3.000 policistov.

V Berlinu so za proteste popolnoma zaprli 3 kilometre glavne ulice, ki pelje proti Brandenburškim vratom. Ljudje so se zbirali tudi na ulicah za Brandenburškimi vrati. Torej bil prostor za proteste dolg kar okrog štiri kilometre (tri pred Brandenburškim vrati in slab kilometer za Brandenburškimi vrati). Ulica oziroma avenija pred Brandenburškimi vrati, je zelo široka, saj v vsako smer vodi vsaj tripasovna cesta, ki je bila za proteste zaprta. Veste, koliko ljudi se lahko zbere na tako veliki površini?

Tole, kar sem opisal v zgornjem odstavku, si je malo težko predstavljati, zato si poglejte sliko spodaj. To, kar vidite na sliki, je Steber zmage. Tam, kjer se zgoraj konča cesta, so Brandenburška vrata. Od Stebra zmage do Brandenburških vrat je razdalja približno dva kilometra. Cesta je bila zaprta še približno en kilometer v nasprotno smer od Stebra zmage.

Slika, ki jo vidite spodaj, je bila posneta na dan protestov. Kako to vem? Ker se spomnim, da sem tu mimo šel ob osmih zvečer in nisem mogel mimo odra, ampak sem moral ubrati pot zadaj v parku mimo dreves.

Prosil bi vas, če si zgornjo sliko pogledate in v komentarju tega prispevka napišete, kaj mislite, koliko je samo ljudi na tej sliki?

Protesti so potekali tudi na zelenici pred parlamentom, kamor pa žal nisem šel. To je tam, kjer so desničarji hoteli vdreti v parlament. Na zelenici pred parlamentom sem bil en dan prej. Ne vem sicer, koliko je bila ta polna na dan demonstracij, ampak na njej je zagotovo prostora za par deset tisoč ljudi.

Protestniki so začeli počasi zapuščati prizorišče okoli 16. ure. Sam sem potem šel v Berlinu pogledat še en muzej in ko sem se okoli pol osme ure vračal mimo Brandenburških vrat, je bilo tam še zelo veliko ljudi. Še več ljudi je bilo pol ure kasneje pri Stebru zmage, kjer sem posnel video posnetek, ki si ga lahko pogledate spodaj.

Ta video posnetek je bil posnet na istem kraju, kot vidite zgoraj sliko iz zraka.

Vabim vas, da si na mojem YouTube kanalu Tomaž Gorec, ki ga najdete na www.youtube.com/user/tomazgorec/videos ali tako da v YouTube vpišete Tomaž Gorec, pogledate še nekaj video posnetkov, ki sem jih posnel v Berlinu.

Glede na vse navedeno, sem prepričan, da je bilo protestnikov mnogo več, kot to navajajo mediji. Jaz sem to videl na lastne oči in sem 101 % prepričan v to. Kako je bilo na protestih v Berlinu, si lahko preberete na www.tomazgorec.si/protesti-v-berlinu.

Zakaj mediji lažejo in prikrivajo resnico?

Odgovor na zgornje vprašanje je jasno. Namreč skoraj nobena vlada v Evropi in tudi drugje po svetu si ne želi, da ljudje vedo, da nekje protestira veliko število ljudi. To je taka moja hitra teorija, za katero verjamem, da vsaj približno drži.

V končni fazi me niti ne briga, koliko ljudi je protestiralo v 1.000 kilometrov oddaljenem Berlinu. Verjetno tudi vas ne. Bolj me skrbi ena druga stvar. Če mediji lažejo o številu udeležencev protestov v Berlinu, potem zagotovo lažejo še o čem drugem. Jaz osebno ne poznam človeka, ki bi se zlagal samo eno stvar. Poznam ljudi, ki so lažnivci, vedno lažejo in poznam ljudi, ki so pošteni in nikoli ne lažejo. Vmesnih ne poznam. Prav tako je z mediji.

Ko pomislim, kaj nas lahko vse naplahtajo mediji, me postane kar malo strah.

Zanima me, kaj si o vseh lažeh, ki jih dajo ven mediji, mislijo novinarji? Novinarji velikokrat poudarjajo, da so v službi resnice, da so etični, pravični, … Pa so res?

V Berlinu in drugih mestih po Evropi bodo še protesti

Podobni protesti, kot so bili to soboto v Berlinu, bodo tudi v prihodnosti – in to po celotni Evropi. To sem razbral iz govorov govorcev na protestih. Nekaterih protestov se bom zagotovo udeležil, vendar zaenkrat ne kot protestnik, ampak samo kot opazovalec. Namreč premalo poznam vse skupaj, da bi šel protestirat. Možno je tudi, da bo enkrat nekdo tele proteste izkoristil v svoj prid in se bodo vsi, ki so protestirali, tepli po glavi, zakaj so protestirali. Samo razmišljam na glas. Namreč živimo v časih, ko ne moreš nikomur nič verjeti, še manj zaupati.

Moj obisk protestov bo neke vrste potovanje. Tisti, ki me spremljate, veste, da so potovanja moja največja strast. Tako, da bom obisk protesta izkoristil še za ogled mesta, v katerem bodo protesti. Ogledal si bom tudi kakšno znamenitost, ki bo na poti do mesta.

Cel kup ljudi bo reklo, da lažem jaz in ne mediji

Zaradi tega mojega prispevka me bo veliko ljudi proglasilo za lažnivca. Še posebej me bodo za lažnivca proglasili tisti, ki podpirajo vladne ukrepe proti koronavirusu.

Na Facebooku me desničarji že zmerjajo z “lenuhom levičarskim”, ki širi levičarsko propagando. Sem oseba, ki zelo veliko dela. Včasih sem redno delal tudi po 350 ur na mesec. Delo mi je zelo velika vrednota. Do vseh delovnih ljudi, od smetarja in čistilke dalje, imam zelo veliko spoštovanje. Levičarska ideologija mi ni ravno blizu. Še manj pa je res, da sem lenuh. Tisti, ki me osebno poznate, boste to zagotovo potrdili. Pa tudi desničar nisem. Imam eno svojo življenjsko filozofijo, ampak o tem kdaj drugič.

Na moj naslednji obisk nekega protesta z veseljem s sabo, na svoje stroške, vzamem tistega, ki bo najbolj goreče trdil, da se v Berlinu ni zbralo več kot 40.000 ljudi. Pa bova skupaj šla štet ljudi.

Za konec naj povem še to, da sem pisal vsem večjim medijskim hišam in jih vprašal, če bodo v Berlin poslali kakšnega svojega novinarja. V primeru, če bi ga, sem jim ponudil prevoz. Odgovorila mi je samo ena medijska hiša, da za to nimajo denarja. Naj povem, da je mene pot v Berlin, prenočišče in vse ostalo, stalo manj kot 150 evrov. Če so medijske hiše tako zelo brez denarja, na naslednje proteste vzamem enega njihovega novinarja na svoje stroške. Samo imam občutek, da ne bo kandidatov, tako kot jih ni bilo do sedaj.

Življenje je preveč lepo, da bi se človek ukvarjal s takimi stvarmi

Drugače pa je življenje preveč lepo, da bi se jaz aktivno ukvarjal s temi stvarmi. Tole sem moral dati ven iz sebe, ker menim, da je prav, da povem resnico. Drugače pa se bom jaz raje ukvarjal s tistim, kar imam najraje. To so potovanja.

Nekateri mi bodo očitali, da sem ta članek napisal zaradi lastne promocije. Naj vam povem, da zaradi takih prispevkov veliko več sledilcev in bralcev izgubim, kot dobim. Sledilce in bralce pridobivam predvsem s prispevki, kot ga vidite na www.tomazgorec.si/naravne-toplice-klevevz.

2 komentarja

  1. Tomaž bravo. Spremljal sem ta tvoj obisk Berlina in ugotovitev z medijskimi lažmi je na mestu. Za slovenske desničarje oz. po domače domoglupce, pa se nihče ne sekira. So zgolj zafrustrirana bitja, morda celo boti, iz kleti, ki privrejo na dan vedno, konke treba jokati kako se nad njimi godi krivica ali pa takrat, ko je za njihovo ideologijo potrebno iskati nebulozne izgovore ter poniževati vse kontra mišljenike. Mentalno šibka raven torej.

    ?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja