Zakaj nekatere ženske sovražijo moške in kako jih kastrirajo?

Članek je nadaljevanje članka z naslovom Zakaj si ženske želimo pravega moškega in ne poženščenih primerkov, ki si ga lahko preberete na www.tomazgorec.si/pravi-moski.

Ženske mi na predavanjih in terapijah pogosto pripovedujejo, kako njihov moški ni moški in da se obnaša kot ženska. Velikokrat dobim vprašanje, zakaj je temu tako?

Drage moje dame, za začetek bi pogledale, kaj je tisto, kar same počnemo, da nam partner kaže takšno sliko. Partner in njegovo obnašanje sta v veliki meri odvisna od našega odnosa do njega. On je samo naše ogledalo, ki nam odslikava lastno stanje.

Jim sploh dovolimo, da nam pokažejo svojo moškost?

Tudi s pomočjo lastnih primerov danes razumem, kaj sem delala sama, da moj moški ni bil moški. Primer: služila sem več denarja kot on, poslovni svet je bil zame na prvem mestu. Prevzemala sem njegove naloge, hišna opravila, ki res niso za ženske, in se obnašala kot možača (podiranje sten, fugiranje keramike, popravljanje avta), medtem ko je on prevzel gospodinjska opravila (pomivanje posode, kuhanje, pranje perila).

Tukaj se mnogo žensk takoj oglasi: “Ja kako?”. Nič mu ni treba delati, razvadil se bo in potem pričakoval, da vsa gospodinjska opravila opravljam sama!?

Ne, to ni prav in to ne pomeni, da vam partner ni v oporo, da ne pomaga pri omenjenih opravilih, ampak ne prevzema tega v celoti, ne dela vsega tega namesto vas in prav tako ne vi njegovih nalog namesto njega.

Sama v preteklosti nisem dovolila, da se partner sploh izrazi in nikakor nisem dopustila, da mi pokaže, kaj zmore in za kaj vse lahko poskrbi tudi on. Posledično nisem opazila, da je sploh za kaj odgovoren in si želi poskrbeti zame. Zaradi lastne krivde nisem imela občutka varnosti.

Njegova napaka je bila, da se je dovolil voditi meni in tako vedno bolj postajal manj moški. Deloval je z mnogo ženske energije, kar sem jaz še potencirala ter sama delovala še bolj z moško energijo in dominirala.

Sama sem ga naredila za gospodinjo, potem pa se pritoževala, kako ni moški. Kako bi lahko bilo temu drugače?

Moški vodi in ženski – svoji partnerki – pokaže pot. Sama sem marsikaj izsilila, nisem se predala njemu. Nisem zaupala in želela sem imeti popoln nadzor. To zame danes ni niti slučajno več prav.

Imela sem ogromno izzivov sama s seboj, on pa tudi, seveda. Mislil in verjel je v to, da je to ljubezen, da je tako prav. Ker je to ponotranjil od doma. Zame bi naredil vse, samo da bi ga videla, sprejela in imela rada. In, presenečenje, njegova mama je delovala identično meni. Imeli sva do pike enaka obnašanja in navade. Ker je na tak način kupoval ljubezen doma, je enako deloval v zvezi z menoj. To ni ljubezen, to je samo preigravanje vlog in iskanje manjka, ki ga nismo dobili v primarni družini in ga želimo pač nadomestiti kasneje. Vendar to ne gre. Jaz sem odigrala torej odlično, bila sem idealna mama v obliki partnerke. Takšna zveza na dolgi rok ne more funkcionirati, to ni zdravo in to ni ljubezen.

Pogledati moramo vase in potem bomo lažje postavile prave, zdrave temelje na katerih se zgradi partnerski odnos, kjer svojega moškega spoštuješ, ceniš in mu daš priložnost, da je moški.

V otroštvu in mladosti, ko smo v času odraščanja, ženske pogosto pridobimo občutek nezaupanja v moške, povzamemo to sovražnost, ker nas je oče zlorabljal, ker nam ni nudil opore, ker nas ni razumel, ker nikoli nismo bile dovolj dobre ali ker očeta sploh ni bilo oziroma nas je zapustil. Veliko nas je vsakodnevno poslušalo s strani mame, da oče (tudi očim, ki je igral vlogo očeta) ne naredi nič prav, nič ne zna, kako je površen in neodgovoren. Skratka ponotranjimo, da moški niso zanesljivi, da niso vredni spoštovanja in potem je treba to v odrasli dobi predelati, prekiniti v celoti, odstraniti blokado, kodo, kakorkoli to imenujemo. Zato, da posledično ne delamo škode sebi, svojim razmerjem in, kar je najhuje, to predamo naprej še lastnim otrokom, ki ta vzorec ponovno odnesejo v odraslost. V tem primeru spet samo krožimo in ne prekinemo škodljivih vzorcev in prepričanj.

Ker verjetno vemo tudi to, v kakšnih pogojih je živel naš partner kot otrok, potem vemo, zakaj in kako deluje danes, in vemo, česa je navajen. Kaj je poslušal, kaj je opazoval? Razumimo in sprejmimo tudi ta del njega. Povsem enako velja za nas. Vsak zase ve in verjetno stremimo k temu, da tisto, kar nam pri sebi ni všeč, spreminjamo. Počasi, potrpežljivo, z razumevanjem in ljubeznijo do sebe. Pri sebi spreminjamo, ne pri partnerju. To nalogo prepustimo njim, pomagamo jim lahko samo z vzorom in vzgledom.

Ženske se na splošno grdo, nesramno in nespoštljivo obnašamo do moških, ko (kot sem že omenila) imamo v sebi nekako zakodirano to zamero in sovraštvo do nasprotnega spola.

Verjamem, da si tega v resnici ne želimo, vsaj zase vem, da si nisem. Dogaja se zato, ker ne spoštujemo lastnega očeta, kako bi lahko potem spoštovale partnerja? Ker smo v primarnih družinah vsi preprosto opazovali to dinamiko med starši. Ker nas je veliko mladih deklet gledalo prepire, nasilje, nespoštljive odnose. Normalna in logična posledica je, da, ko odrastemo, ne znamo in ne vemo, kako je prav. Za nas je bilo to takrat in še dolgo zatem prav. Vendar, drage ženske, zdaj smo odrasle. Zdaj lahko oz. moramo prevzeti odgovornost za svoje delovanje, odzive in obnašanja, če želimo živeti drugače, kot so naši starši, sodelavci, sorodniki, sosedi … Še en resničen primer je, ko mladenka samo opazuje odnos soseda do svoje družine in do živali. In ker se ji je zdelo, da ravna grdo, mu je zamerila. Začela je gojiti globoko jezo in sovraštvo. Ker je to opazovala veliko let, se je zasidralo in tako še danes sovraži moške. Na tem mestu je naloga odrasle, zrele ženske, da to predela, spusti in odpusti. Zaradi sebe, ker drugače ne bo zmožna spoštovati svojega moškega. In predvsem, ker se bo to drugače pokazalo tudi na ravni telesa v obliki bolezni. Ohranite zavedanje in razumite tudi ta del, da za vse to, kar se nam je dogajalo v otroštvu, niso krivi/odgovorni naši starši. Takrat so delovali, kot so verjeli, da je za njih in nas najboljše. Vsi mi imamo vsak dan možnost svobodne volje in izbire, da naredimo drugače, lepše, boljše. Kot mislimo, da je za nas prav.

Moški niso nesramni, niso vsi enaki in ni pošteno, da mečemo vse v isti koš ali da jih kakorkoli primerjamo. Tukaj se pokaže, kako pomembno je, da smo dobri, prijazni in spoštljivi, saj nikoli ne vemo, kdaj in kje na koga vplivamo s svojim obnašanjem in dejanji. Sami se odločamo, kakšen vzor bomo za druge. Zavedajmo se, da smo vsi povezani, vsi smo del procesa in vse življenje se učimo. Vsak izmed nas je še kako bistven in vsak izmed nas nosi sporočilnost za okolico. Kakšno bo vaše sporočilo svetu, je vaša odločitev.

Še en zabaven primer o tem, kako ženske kastriramo svoje moške.

Zdi se minimalna stvar, vendar verjetno ni: na živce nam gre, da moški malo potrebo opravljajo s spuščenim pokrovom wc školjke, ker je potem vse polulano in moramo čistiti. Vprašanje: ali je to zares življenjskega pomena? Je res tako pomembno? Je naporno čistiti? To lahko uredimo tako, da plačamo čistilko, ki se ji to ne zdi težko in grdo. Lahko naredimo pisoar in teh težav ne bo. Vidite? Preprosto. Iščimo rešitve, ne težav.

No in naj moški lula sede?? Je to po moško? Se zdi ta zahteva primerna in normalna? Naj dodam za širše razumevanje še to. Saj veliko moških malo potrebo opravlja sede in s tem ni nič narobe. Ko gredo na veliko potrebo, je to najlažje, vendar slišim primere, ko gredo moški samo na manjšo potrebo in ženske težijo s tem pokrovom gor in dol ter pričakujejo lulanje sede.
Ni prav, da jih na ta način kastriramo. Ne biti nevoščljive, ker lahko lulajo stoje, me pa ne. 🙂

Če želimo živeti v miru, harmoniji in imeti iskrena, srčna ter lepa razmerja, ni bližnjic in ne gre drugače, kot da odgovore poiščemo v sebi. Na tej poti se naučimo spoštovanja, ker spremenimo odnos do življenja in sebe.

Lahko in boš lažje razumela, kaj si partner želi. Verjemi, pomagaš v prvi vrsti sebi in potem tudi vsem okoli tebe.

Prosim vas, bodite iskrene do sebe in svojih moških, priznajte, če se zmotite, opravičite se, ko spoznate, da nimate prav.

Če moški iz naše strani čutijo prezir in ne podpore pri svojih odločitvah, nam ne morejo vračati lepega in vsega tega, kar si želimo. Kar daš, to dobiš. To še kako velja in deluje.

Vedite, da tudi moški rabijo nežnost, pozornost, čas, predvsem pa prostor in svobodo, da sami pridejo do odločitev, zaključkov. Razumem, da je včasih težko vse to razumeti in dati, sem bila tudi sama tam in zato razumem.

Iz srca povem le to: je občasno težko, vendar je vredno.

Drage moje, moški so čudoviti, čustveno inteligentni, zmožni ljubiti nežno in hkrati močno, oni so naše zavetje in lepo znajo skrbeti za nas. Ko boste opazile vrednote svojega moškega, vas bodo velikokrat presenetili s svojimi neprecenljivimi dejanji in vso dano ljubeznijo. Lepo je, ko sodelujemo in ne tekmujemo, kdo je več ali manj, ker brez njih ni nas in nas ni brez njih.

Moški znajo ceniti vse, kar za njih naredimo, bolj, kot si ženske mislimo. Seveda pa to pokažejo na različne, svoje načine. Opazite njihov način in ga sprejmite. Na njegov način vam pokaže vso naklonjenost, podporo in ljubezen. To je enostaven in preprost korak, samo v prakso ga je potrebno prenesti. Sprejemanje je ključ do zadovoljstva.

Ko vzpostavimo pravilno, srčno komunikacijo in upoštevamo dejstvo, da nobeden od nas ni popoln, bomo lažje sprejeli eden drugega in živeli radostno, v sožitju. Potem skupaj samo še rastemo, se vzpodbujamo in se medsebojno podpiramo. Čutile boste, da je vzajemno. Sprejmite partnerja (velja za oba), ne sodite, ne krivite, ne obtožujte. Ne iščite krivca, nič od tega ni pogovor.

Pomembno za nas ženske je, da krepimo svoj ženski princip delovanja, žensko energijo, ker smo v ženskih telesih. Smo lepe, čudovite in pomembne našim partnerjem. Radi nas imajo, želijo si naše bližine. Želijo si biti razumljeni, spoštovani, sprejeti in za nas enako želijo vse najboljše. Pokažejo to, naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi bile srečne. Dovoliti jim moramo sijati in pokazati, da so za nas vredni.

Skupaj enkratno funkcioniramo, čeprav dojemamo in delujemo drugače, vendar le tako tvorimo celoto.

Včasih se zdi, da se ženske ne zavedamo v popolnosti, kakšno neverjetno moč in lepoto nosimo v sebi. Le pazimo na to, da ne izkoriščamo teh adutov v smeri manipulacije in destrukta sebe in drugih, temveč usmerimo energijo in moč v inspiracijo. Tako najbolje poskrbimo zase in vse okoli nas.

ZAUPAJ ŽIVLJENJU, ker življenje je čudovito potovanje.

Piše: Tamara Andrašič, avtorica knjige ZAUPAJ ŽIVLJENJU
Spletna stran : www.tamaraandrasic.si
Fb skupina : https://www.facebook.com/Zaupaj-%C5%BEivljenju-250518382398556

Ocenite to stran

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.