Bohol – Zavetje najmanjših primatov na svetu

Po tem, ko sva se dobesedno odklopila od raznih naprav na Apo Island ter uživala v preprostih radostih vsakdana, sva se ob sončnem vzhodu odpravila v “civilizacijo” proti otoku Bohol. Tudi to pot nisva ušla suha s čolna ter se nadalje po treh dneh povezala s svetom preko interneta ob šesturnem čakanju na trajekt iz Dumaguete do Tagbilarana (14.85 EUR/osebo). Na izstopni postaji so naju zopet hoteli “nategniti” glede cene prevoza do hotela, vendar je vztrajnost obrodila sadove, zaradi česar sva privarčevala najmanj 5 EUR. Ob prečkanju mostu se je počasi začela v vodi zrcaliti podoba mesta in kmalu izginila na poti proti Panglau do “Hope Homes”, koder sva se udobno nastanila za 15.60 EUR/noč (vključno z dnevnim najemom motornega vozila!). V naslednjih dneh sva se odpravila na vožnjo z motorjem v notranjost otoka, prečkala številna mesteca, postala v Loayu ob reki Loboc in se odpravila na ogled najmanjših primatov na svetu, v “Tarsier Senctuary”. Tukaj se nikakor nisva mogla načuditi za komaj dlan velikim in prisrčnim zvedavim bitjem – Tarsierjem, ki so počivali na vejah, strogo varovani s strani skrbnikov, saj spadajo med ogrožene endemične vrste.

otok Bohol 

Ob skromni vstopnini – 1.06 EUR/osebo, sva si za isti znesek po ogledu privoščila še svež kokos in se odpravila dalje proti Chocolate Hills oz. Čokoladnim gričem. Slednji so znana turistična atrakcija in se razprostirajo na več kot 50 kvadratnih kilometrih s 1.776-imi vrhovi. Apnenčasta osnova gričev je pokrita s travo, ki v sušnem obdobju porjavi in od tod izvira tudi ime gričev, ki so razglašeni za geološki spomenik državnega pomena ter predlagani za uvrstitev na seznam UNESCO svetovne dediščine. Na enega izmed najvišjih gričev je urejen betoniran dovoz s parkiriščem na kraju. Kratek vzpon šteje 214 stopnic do vrha in nagrada je razgled nad številnimi griči, katerim se zdi, da ni konca.

Poseben podvig je bila vožnja z motorjem do Ande, kar je terjalo najmanj tri ure do prihoda na cilj (v eno smer) in malo nelagodja zadnjici. Na prvem daljšem postanku, sva se po zaužitem kokosu osvežila na eni izmed rajskih peščenih plaž, kjer so si domačini v posodah prinesli že pripravljeno kosilo in skupaj obedovali v senci. Kmalu sva se odpravila dalje, čez eksotično pravljično pokrajino do vhoda v skrivni svet Lamanoc Islanda. V tem dnevu sva bila do tedaj edina obiskovalca in turistična vodnica naju je prijazno popeljala čez bambusovo stezico do kolibe, kjer sva se vkrcala vsak na svoj čoln in odpravila raziskovati skrivnostne jame, grobnice, zatočišča, fosile in podobno. Voden ogled je trajal okoli tri ure, za kar sva plačala 6.36 EUR/osebo in se ob vračanju na drugo stran otoka skoraj prevrnila z motorjem.

Le dobra dva kilometra stran od letovišča, kjer sva bila nastanjena, je slovita Alona Beach. Na plaži se drenjajo turisti in “domači” ponudniki raznih storitev, številni mednarodno obarvani lokali, restavracije, trgovine, ipd. Niti plavanje ni brezskrbno! Po premostitvi nekaj metrske plitvine, je gneča tudi v morju z zasidranimi čolni in novimi, ki prihajajo k obali med ostalimi dopustniki. Eden najbolj znanih turističnih paketov na Boholu je “Dolphin Watching”, v okviru katerega je 99 % možnost, da vidite delfine in se dalje odpravite do otokov Island Hopping Balicasag in Virgin Island. Zopet se lahko srečamo z ekskluzivnimi ponudbami “super ugodnih paketov”, kar so nama mnogi na poti odsvetovali.

Odločila sva se, da za zgolj 6.36 EUR/osebo kupiva vozovnico do otokov in jih raziščeva sama. Na koncu sva ne-vedoča postala del množice turistov, ki preganjajo jate delfinov in kričijo od navdušenja. Ko smo tudi sami s čolnom ostro zarezali v jato, da so najbolj zagreti dobili svoje zadovoljstvo, smo se končno odpravili na prvi otok, kjer so tamkajšnji prebivalci agresivno planili v nas s prodajo raznih dobrin. Kljub kristalni vodi in recimo, neokrnjenim plažam, je tovrstno izkušnjo v večji meri zaznamovalo “trgovanje” in enourna zamuda z odhodom do Virgin Islands. Tukaj smo hodili po peščenem nasipu daleč proti odprtem morju, videli najmanj 50 odtenkov turkizne vode in uživali v danostih naravnega okolja.

otok Bohol

Na veliki petek ali “Good Friday”, sva se odpravila iskati plažo, kjer bi se lahko malo ohladila v vročini, nakar sva naključno prestregla veliko procesijo v bližini. Posledice španske kolonizacije se kažejo v močnem kulturnem vplivu religiozne pripadnosti prebivalstva, ki ga sestavlja več kot 90% kristjanov. V tem času se širom otokov izvajajo različne verske prakse in z velikim zanimanjem sem prisostvovala na eni izmed njih, ki se je končala s poljubljanjem in dotikanjem svetih relikvij.

V neposredni bližini sva našla restavracijo La Familia s tipično filipinsko hrano in ugodnimi cenami, kjer sem si privoščila “Kinilaw” – surovo ribo z raznimi zelišči, sladico “Halo Halo” – sveže sezonsko sadje s sladoledom v kokosovi lupini ter “Calamansi juice” – filipinska limonada.

Na dan odhoda sem pred sončnim vzhodom zaplavala v topli vodi ob plaži Dumaluan, za kar bi morala načeloma odšteti 1.06 EUR (0.53 EUR/vstopnina, 0.53 EUR/parkirnina za motor). Nisem pričakovala, da bo potrebno plačati ob 5.30 uri zjutraj, zato denarja nisem vzela s seboj in na mojo srečo so verjeli resnični zgodbi ter mi ob odhodu zaželeli srečno vrnitev domov.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja