V tokratni rubriki intervjujev s pohodniki in popotniki, vam predstavljamo simpatično in energično novinarko in voditeljico Jerco Zajc. Jerca je mama treh otrok, ki poleg vseh obveznosti vedno najde čas in energijo za gibanje. Življenja brez gibanja si ne predstavlja več.
Jerca Zajca je o sebi povedala tole: “Že celo življenje živim zelo aktivno, kot otrok sem trenirala ples in gimnastiko, nato pa pri 15ih začela teči. Od takrat tečem vsak teden, večkrat na teden, in to skozi vso leto. Včasih po ravnem, v zadnjih letih vse pogosteje tudi v hrib – najpogosteje na Šmarno goro in Grmado, pod katerima živim. Še eno veliko ljubezen – hribe in gore – sem odkrila pred približno letom dni. Kupila sem si samovarovalni pas in čelado in najbolj uživam prav v steni ter na celodnevnih pohodih.”
Zelo rada hodiš po hribih. Kam se najrajši odpraviš, ko ni omejitev seveda?
“Nekam, kjer je čim več klinov in jeklenic, nekam, kjer se v meni sprosti vsaj malo adrenalina, nekam, kjer sta mir in tišina in kjer je človek lahko sam s svojimi mislimi, kjer lahko prečisti glavo, se naužije naravnih lepot in svežega zraka ter se domov vrne poln energije in prevzet od sveta, ki nas obdaja. Gore imam rada tako poleti kot pozimi, gazenje in utiranje po snegu ima poseben čar. Kaj šele sončni vzhod nekje nad 2 tisoč metri, kar vključuje tudi hojo ponoči. Nimam najljubše gore, saj običajno podvigov ne ponavljam. Posebno doživetje pa je na primer tudi skok v kakšno jezero po vzponu na katerega od vršacev. Letos sem tako po vzponu na Prisojnik na najbolj vroč dan poletja zaplavala v ledeno mrzli kranjskogorski Jasni. Fantastičen občutek.”
Kako pogosto greš v hribe, je to del tvojega vsakdana?
“Vsakdana ne, saj si kot zaposlena mama treh otrok tega ne morem privoščiti. A glede na to, da sem samozaposlena in si urnik pogosto krojim sama, si pogosto vzamem čas za rekreacijo. Na tek grem lahko vsak dan, saj se ura ali dve vselej najdeta, hribi in gore pa vzamejo vsaj pet, šest ur, pogosto pa kar cel dan. Letos sem tako obiskala od Prisojnika do Razorja, Jalovca, Triglava, večino vrhov v Kamniško Savinjskih Alpah, prehodila sem tudi Pohorje. Cilj je bil v pol leta opraviti Slovensko planinsko pot, a mi jo je na koncu zagodel koronavirus. Na pomlad sem tako preložila samo še nekaj postaj – to so tiste na Koroškem.”
Vidim, da ti kljub družinskim in službenim obveznostim, ki verjamem, da jih je ogromno, uspe najti čas in energijo za jutranji vzpon na Šmarno goro. Zelo pohvalno. Imaš mogoče kakšen nasvet, za vse tiste, ki nikakor ne uspejo najti uro, dve na dan za rekreacijo? Kaj je tebi motivacija?
“Treba je samo začeti. Ko enkrat začneš in gibanje postane del tvojega vsakdana, potem brez tega preprosto ne moreš. Mene po dveh, največ treh dneh počivanja (včasih preprosto ni časa za to da bi kam skočila), začne boleti telo, počutim se brez energije, sitna ter naveličana. Mama mi pogosto reče: “Joj, Jerca, a ne bi ti raje zjutraj malo spala, ne pa da rineš ob šestih, ko otroci še spijo, še na Šmarno goro!” Ampak jaz vem – če bom šla, bom imela čez dan več energije. Zvečer bom morda res bolj utrujena, a to bo prijetna utujenost, sicer pa bom nervozna in nezadovoljna sama s seboj, posledično pa tudi z okolico.”
Trenutno smo zelo omejeni glede gibanja po Sloveniji, kam se sedaj največkrat odpraviš?
“K sreči ima moja družina na slovenski obali začasno prebivališče in se lahko umaknemo vsaj tja. Teči ob morju je nekaj najlepšega. Kar pa se tiče obiskov hribov in gora, spoštujem prepoved gibanja po občinah, čeprav se vse pogosteje sprašujem, koga bi ogrožala, če bi se podala nekam v Julijce na primer. Po vseh hribih v medvoški občini, kjer živim, srečujem na desetine ljudi, tam gori jih še poleti pogosto ne toliko, koče pa so v tem letnem času tako ali tako zaprte. Dvomi o smiselnosti tega – in še katerega od ukrepov – so vse večji, sploh, kadar vidim, koliko ljudi ne spoštuje tistih ukrepov, ki bi nam morali biti samoumevni, denimo skupinskih druženj. Dokler bo tako, smo lahko doma še mesece, česar si verjetno nihče ne želi.”
Raziskovanje Slovenije je tudi del tvojega poklica. Katera destinacija ti je najljubša, kam se najraje odpraviš, ko ni omejitev?
“Hm? Nimam najljubšega kraja, destinacije, saj sem po naravi taka, da rada vedno znova odkrivam nove reči, nove kraje, se podam na nove podvige. Ljube so mi tako gore kot morje – poleti preprosto obožujem plavanje v morju, vsak dan plavam od ene ure pa do dveh, medtem pa denimo ne maram plavanja v bazenu. Prav tako ne maram fitnesov in telovadnic, prisegam na gibanje na svežem zraku. Sem bila pa letos recimo navdušena nad Koroško, verjetno tudi zato, ker je doslej nisem prav velikokrat obiskala. Medtem pa sta mi Gorenjska s svojimi gorami in Primorska z morjem zelo domači in dobro poznani.”
Si tudi ti letošnje poletje zaradi situacije, v kateri smo se znašli, bolj intenzivno odkrivala Slovenijo? Si morda bila na kakšni lokaciji, ki je prej še nikoli nisi obiskala?
“Ja, gotovo sem tudi zaradi razmer ostala v domovini, sicer sem imela v načrtih Španijo, kjer sem v študentskih letih nekaj časa celo živela. Pa tudi sicer je daljše potovanje s tremi otroki, eden od njih je še vrtčevski, kar pošten zalogaj. A ne glede na to, vsako leto nekam odpotujemo. Lani smo bili tako na Siciliji, leto prej v Turčiji.”
Kam se najraje odpraviš z otroci? Prav tako v hribe, ali morda na morje, k jezeru,..?
“Najbolj preprosto je iti na naš drugi dom, v Ankaran, s puncama pa vse pogosteje hodimo tudi v hribe. Letos smo tako med drugim prespale v koči pri Triglavskih jezerih, šest letna Gloria je prvič sama prišla na dvatisočaka. Najmlajši Tom Tristan pa je trenutno še premajhen za tak podvig, po drugi strani pa že pretežek, da bi ga nosila v nahrbtniku. Maja sem ga nesla na Ratitovec, a sem imela občutek, da mi bo odpadel hrbet 🙂 “
Imaš na svojem “must visit” seznamu kakšen kraj, destinacijo, katero ti še ni uspelo obiskati?
“Seveda. Ampak to so bolj tuje destinacije. Že kmalu imam v načrtu vzpon na Mont Blanc, preplezati si želim tudi triglavsko severno steno. Pa Avstralija je še vedno na enem od takih seznamov, vedno znova me mami tudi Latinska Amerika. Ko otroci še malo zrastejo, bomo gotovo šli.”
Katero znamenitost, ki ni toliko poznana, in si jo obiskala, bi priporočala, da si jo mora ogledati vsak?
“Joj, to je zelo nehvaležno vprašanje. Slovenija ima toliko lepih kotičkov, da je nemogoče in krivično izpostaviti samo enega ali dva. Obala na primer ni samo morje, potep po obalnem zaledju, po slikovitih istrskih vasicah, je prav tako čaroben. Na drugi strani – če grem v Prekmurje na primer, bom gotovo vzela s seboj kolo, saj je ogled pokrajine ob Muri najlepši prav s kolesa. Bled in Bohinj sta čudovita, a se jima skušam izogniti v najbolj turističnih mesecih, saj v gneči ne nudita prave podobe. Na drugi strani pa sem, ko sem septembra snemala oddajo Moja dežela lepa in gostoljubna, odkrila res majhne kotičke, ki ponujajo zelo veliko. Eden takih je bila denimo vas Šmartno v Goriških Brdih ali pa grad Kamen v Begunjah na Gorenjskem. Včasih pa moraš biti preprosto na pravem kraju ob pravem trenutku in se mora vse “poklopiti”: vreme, družba, tvoje dobro počutje…”
Kam se boš najprej odpravila, ko bodo ukrepi odpravljeni, in se bomo spet lahko prosto gibali po Sloveniji?
“Se že bojim, da bo, ko bodo odprli občine, slabo vreme, neprimerno za obisk gora 🙂 Kajti gotovo bom šla najprej nekam v gore, verjetno bo to po snegu. Nekam, kjer bom gledala na ljubljansko meglo 🙂 Ker močno pogrešam tudi skoke čez mejo, pa se bom kmalu po odprtju meja zapeljala vsaj do Trsta ali Benetk, lahko pa tudi kam dlje. Že kava v Trstu v lepem vremenu je drugačna kot pri nas, pa sem sicer navdušena in ponosna Slovenka. Saj veste, kaj pravijo, včasih moraš tudi čez mejo, da potem bolj ceniš to, kar imamo doma.”
Jerco Zajc lahko spremljate na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, kjer ne manjka čudovitih fotografij z vseh koncev Slovenije. Mi pa Jerci želimo čim več osvojenih vrhov in maratonov 🙂
Na našem blogu bomo objavljali zgodbe pohodnikov, hribolazcev, popotnikov, in ostalih, ki obiskujejo Slovenijo, potujejo po svetu in odkrivajo skrite kotičke.
Če mislite, da je tudi vaša zgodba zanimiva, ali pa imate kakšen predlog koga bi lahko predstavili, nam pišite na elektronski naslov: tjasazupan@lepote-slovenije.si