Zakaj si nikoli nisem želel imeti otrok?

Ko sem bil mlad, nisem nikoli pomislil na to, da bi imel otroke. Ne samo, da nisem pomislil na to, da bi jih imel. Prav nisem si jih želel imeti. Spomnim se, da sem bil velikokrat v skrbeh, če bi kakšna punca, s katero sem imel spolni odnos, slučajno zanosila.

Pred kratkim pa sem ugotovil, kaj bi lahko bil esen od razlogov, da si nisem želel imeti otrok, ko je bil še čas za to.

Nekega sobotnega dopoldneva sem šel v lokal na kavico. V lokalu je bila tudi velika družba mladih ljudi. Če bi na oko ocenil njihovo povprečno starost, bi rekel, da je ta bila nekje od 25 do 27 let. Posebnost te skupine je bila, da so vsi bili v parih in skoraj vsi pari so tudi imeli otroke. Nekateri pari celo po dva.

Ko sem opazoval to skupino, sem se spraševal, kako to, da imajo skoraj vsi v tej družbi otroke. Malo kasneje sem dobil preblisk, zakaj je tako. Moje teorija je: če ima večina tvojih najožjih prijateljev otroke, zagotovo tudi ti dobiš željo, da bi jih imel.

Takrat sem tudi ugotovil, zakaj nikoli nisem imel želje, da bi imel otroke. Razlog za to je čisto preprost. Nikoli nisem imel nobenega stika z njimi. Nihče v sorodstvu namreč ni imel otrok. Tudi večina mojih najboljših prijateljev ni imela otrok ali pa so jih imeli zelo pozno. Ker z otroki nisem nikoli imel nobenega stika, je popolnoma logično, da nisem imel želje, da bi jih imel. To je približno tako: če neke odlične hrane še nikoli niste poskusili, tudi ne boste imeli želje po njej.

Da nisem imel želje imeti otrok, je verjetno malo krivo tudi to, da me je moja prva punca v katero sem bil noro zaljubljen nepričakovano pustila in v meni pustila hudo rano. Več o tem sem napisal v članku z naslovom Moja prva punca me je hitro zapustila, ki si ga lahko preberete na www.tomazgorec.si/moja-prva-punca-je-hitro-zapustila.

Prvič sem se z otroki zares srečal pred približno desetimi leti, ko sem bil v krajši zvezi z žensko, ki je imela majhne otroke. Te ženska je moj pogled na otroke precej spremenila. Ko sem bil z njo, sem prvič pomislil na to, da bi bilo lepo imeti otroke.

Pred štirimi leti in pol pa sem dobil nečaka Janeza. Ko se je rodil, nisem razumel, kaj je na njem tako zanimivega, da ga vsi občudujejo in govorijo, kako je lep.

Po enem letu pa mi je postal zanimiv. Začela sva se igrati, kasneje pa tudi hoditi v gozd z mojo psičko Lučko, igrati nogomet, trenirati tek in podobne zadeve. V tem času sem ugotovil, da je res lepo imeti otroke. Če kaj zavidam mojemu bratu, je to edino to, da ima dva čudovita fanta.

Odkar imam nečaka, sem popolnoma spremenil mnenje o otrocih. Če bi bil še enkrat mlad, bi se zagotovo poročil do svojega 25. leta in imel tri otroke. Več o tem sem napisal v članku na www.tomazgorec.si/ce-bi-bil-se-enkrat-mlad.

Do tiste družbe mladih ljudi z otroki, ki sem jo pred časom srečal, imam veliko spoštovanje. To so zagotovo odgovorne osebe, ki svojega življenja ne planirajo samo za nekaj dni naprej, kot sem ga jaz v njihovih letih.

Človek postane tak, kot so ljudje, ki ga obkrožajo

Zagotovo ste že neštetokrat slišali, da ljudje postanemo taki, kot so ljudje, ki nas obkrožajo. Otroci običajno postanejo zelo podobni svojim staršem. Če ste se v mladih letih družili s športniki, ste se verjetno nad športom navdušili tudi vi. Če ima najstnik večino prijateljev, ki kadijo, obstaja zelo velika možnost, da bo začel kaditi tudi on. Podobno je z alkoholom in drogami.

Zelo pazite, s kakšnimi ljudmi se družite! Če se boste družili z negativci, boste negativec postali tudi vi. Če se boste družili s pozitivnimi osebami, boste tudi vi postali bolj pozitivni. Niti predstavljate si ne, kako lahko ljudje v vaši okolici vplivajo na vaše življenje, zato bodite pozorni, s kom se družite. To seveda ne pomeni, da morate s seznama prijateljev črtati vse tiste, ki so negativni in nezadovoljni s svojim življenjem. Takim osebam povejte, da vam njihova negativnost ni všeč in da bodo v življenju veliko bolje shajali, če bodo pozitivni. S tem boste naredili uslugo sebi in tudi prijatelju ali prijateljici.

Neko obdobje sem se družil s skupino ljudi, ki smo imeli skupno točko, in sicer smo vsi veliko brali knjige. Če je kdo na novo prišel v to družbo, je moral ves čas poslušati naše pogovore o knjigah in večina jih je slej kot prej tudi začela brati knjige.

Podobnih primerov, kot je zgornji, bi vam lahko naštel še veliko. Tako da se družite s pozitivnimi, delavnimi in uspešnimi ljudmi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja