Planšarsko jezero na Jezerskem – idilična izletniška točka v srcu Kamniško-Savinjskih Alp

Ob omembi imena Jezersko vsakdo zagotovo najprej pomisli na Planšarsko jezero, danes zagotovo najbolj obiskano turistično točko Jezerskega. Planšarsko jezero je idealen izlet za staro in mlado. Iz Ljubljane bomo na primer potrebovali le približno uro vožnje. V neposredni bližini je urejeno veliko brezplačnih parkirnih površin, tako da s parkiranjem vaših jeklenih konjičkov ne boste imeli težav niti ob najbolj obleganih dnevih. Planšarsko jezero je predvsem v poletnih mesecih tudi zelo priljubljena točka za motoriste in kolesarje – razgibana cesta skozi dolino Kokre je namreč idealna tako za ljubitelje bencinskih pospeškov kot tiste, ki z vrtenjem pedal nabirajo ali ohranjajo dobro telesno kondicijo.

Planšarsko jezero kot zanimiva izletniška točka

Okoli Planšarskega jezera je speljana prijetna sprehajalna pot, ki sprehajalcem nudi veliko miru in zelenja, predvsem pa dih jemajoče razglede na Kamniško-Savinjske Alpe. Obiskovalci lahko posedijo na klopcah, tisti najbolj iznajdljivi pa imajo na travi lahko kar pravi piknik.

Lepota Planšarskega jezera je v tem, da ga lahko obiščemo v čisto vseh letnih časih in je zato odlična točka za nepozaben družinski izlet. V toplejšem delu leta se ob njem prijetno ohladimo, če pa smo dovolj pogumni, lahko v jezeru tudi zaplavamo in se tako osvežimo. Lahko si izposodimo tudi čoln ali sup, na svoj račun pa v skoraj vseh letnih časih pridejo tudi ribiči. Če je pozimi mraz dovolj oster in vztrajen, jezero tudi zamrzne in takrat postane krasno naravno drsališče in čudovita popestritev jezerske zimske pravljice. Ob Planšarskem jezeru se nahaja tudi gostišče, kjer vam bodo ponudili pravo domačo hrano in tako poskrbeli za vse lačne želodčke.

Planšarsko jezero je tudi odlična izhodiščna točka za številne druge pohodniške točke. Če vam sprehod okoli Planšarskega jezera ne bo dovolj, lahko naredite tudi večji krog mimo ravenskih kmetij, za katerega boste potrebovali približno 45 minut. Od Planšarskega jezera naj vas pot vodi do cerkvice Svetega Andreja, pri kateri boste zavili desno in nadaljevali mimo kmetij Šenk, Jenk in Kropivnik. Gre za krasen sprehod, med katerim vas bodo v vseh delih dneva greli topli sončni žarki.

Od Planšarskega jezera lahko pot nadaljujete tudi po dobro označeni tematski poti v dolino Ravenske Kočne, ki vam bo ponudila veliko informacij o nastanku te posebne ledeniške doline, o njeni flori in favni ter še veliko drugih zanimivosti. Tematska pot vas bo na koncu pripeljala do razgledne točke, ki vam bo ponudila čudovit razgled na Planšarsko jezero in velik del jezerske doline. Od Planšarskega jezera do razgledne točke boste potrebovali slabo uro zmerne hoje.

Še ena ideja za čudovit in nezahteven pohod, primeren za vse starosti, je tudi sprehod od Planšarskega jezera do centra vasi Jezersko. Parkirate torej ob Planšarskem jezeru, nato krajši čas hodite ob asfaltirani cesti v smeri glavne ceste, pred večjim mostom pa zavijte levo na makadamsko pot, ki vas bo vodila do samega centra Jezerskega. Ves čas boste hodili ob prelepem potoku Jezernica. Vrstni red sprehoda lahko tudi obrnete in svojega jeklenega konjička parkirate v centru Jezerskega, kjer je na voljo veliko parkirnih površin, in se nato peš odpravite do Planšarskega jezera. Če vam na poti proti Planšarskemu jezeru pade energija in se želite malce okrepčati, boste tik ob glavni cesti ugledali lepo obnovljeno hišo z napisom Cvet gora. Tu boste lahko posedeli na čudoviti terasi, se odžejali z domačimi sirupi, posladkali s pregrešno dobrimi sladicami ali pa poskusili katerega od edinstvenih zeliščnih likerjev, ki jih z veliko ljubezni pripravlja lastnica Tanja Rebolj.

Zgodovina velikega jezera

Glede na to, da je Planšarsko jezero nekakšen zaščitni znak Jezerskega, marsikdo verjetno pomisli, da je ta prelepa dolina pod vršaci Kamniško-Savinjskih Alp ime dobila prav po tem ljubkem jezercu, vendar to ne drži.

Širno dolino Jezerskega je namreč vse do leta 1348, ko je prišlo do velikega potresa, zaradi katerega naj bi se tla tresla kar 40 dni, zalivalo veliko ledeniško jezero. Po tem silovitem potresu je začelo jezero počasi odtekati in dolina je tako tekom več stoletij dobila današnjo podobo. Jezero v gorah med Koroško in Kranjsko omenja še sloviti polihistor Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske, izdani leta 1692.

O prisotnosti velikega jezera priča tudi lega vseh najstarejših kmetij na Jezerskem, ki so vse postavljene nekoliko višje od ostalega dela naselja. V času velikega jezera so namreč ležale prav na njegovem bregu. Tudi ena od kmetij nosi ime Ank, kar naj bi v nemškem jeziku pomenilo sidro. Tam je bil namreč privez za čolne.

Da je veliko jezero zares močno zaznamovalo življenje takratnih prebivalcev doline, med drugim kaže tudi dejstvo, da je imela stara jezerska občina iz prejšnjega stoletja v svojem grbu raco. V tistem času velikega jezera seveda že zdavnaj ni bilo več, vendar pa so Jezerjani navkljub ostalim, na tem območju prisotnim živalskim vrstam, izbrali prav raco.

Planšarsko jezero kot spomin na veliko jezero

Danes je majhno jezerce v obliki srca ena največjih turističnih znamenitosti Jezerskega. Marsikdo bi mislil, da gre za ostanek velikega jezera, vendar ni tako. Planšarsko jezero je namreč popolnoma umetnega nastanka, saj so ga konec 50-ih let prejšnjega stoletja zajezili domačini, in sicer kot spomin na zgoraj omenjeno veliko jezero.

Kot v Jezerski kroniki piše Andrej Karničar, je Bruno Herbst ob pomoči krajevne skupnosti leta 1957 jezeru, ki je že tako ali tako nastalo ob vsakem večjem deževju, zaprl odtok in ga tako umetno zvišal. S to potezo je poleti leta 1957 voda v kotanji ostala skozi vse poletje. Opuščeno žago, ki je stala ob jezeru, so začeli leta 1964 preurejati v gostinski lokal. Tako je jezero skupaj z gostinskim lokalom dobilo ime Planšarsko jezero ali pa pri Planšarskem jezeru. In kot še dodaja Karničar, sta tako žaga in voda, ki je slednjo poganjala, začeli opravljati veliko poslanstvo za turistično dejavnost Jezerskega.

Ob Planšarskem jezeru se vsako drugo nedeljo v avgustu odvija tudi najstarejša slovenska etnografska prireditev, imenovana ovčarski bal. Obiskovalci preko te edinstvene prireditve doživijo del bogate zgodovine Jezerskega, še posebej pa se jim približajo dela, povezana s predelavo volne (striženje ovac, predenje, cvirnanje, pletenje itd.), ter stari običaji življenja pastirjev na planini ter življenja po vrnitvi domov s planine.

Planšarsko jezero napaja potok Jezernica, ki izvira na območju Ravenske Kočne, natančneje pod kmetijo Ancel. Jezernica pot iz Planšarskega jezera nadaljuje naprej po dolini, dokler se na Spodnjem Jezerskem ne izlije v reko Kokro.

Za konec

Da je Planšarsko jezero zares zaščitni znak čudovite ledeniške doline Jezerskega, ni dvoma. Je nekakšno stičišče vsako leto bolj pestrega turističnega dogajanja na Jezerskem. Zaradi svoje preproste dostopnosti, predvsem pa neizmerne lepote tega nedotaknjenega okolja, je Planšarsko jezero popolnoma upravičeno ena bolj privlačnih izletniških točk v naši čudoviti Sloveniji.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja