Meni so potovanja res super, ker se skoraj popolnoma odklopim od vseh težav in skrbi. V kolikor vmes pride kakšen res velik problem, ga seveda moram rešiti, ne glede na to, kje sem.
Današnji dan se je žal začel s problemom v službi. Sicer ni bil tako zelo velik, ampak me je spravil iz tira. Zaradi tega problema sem moral hitro preklopiti iz mirnega bosanskega življenja v tistega, ki ga običajno imam v službi. Celotna zadeva me je spravila v slabo voljo. Oziroma lahko rečem, da sem bil popolnoma brez volje. Ampak sem se zbral in si rekel, da si ne bom dovolil, da mi to pokvari dan. Še posebej ne sedaj, ko sem na dopustu, ki sem ga tako komaj čakal.
Sedaj, ko pišem tale prispevek, lahko rečem da sem preživel fantastičen dan.
Dopoldne je Aleks z dronom posnel hotel v katerem bivava. Okoli njega se je zbrala velika množica ljudi in je takoj postal največja atrakcija v Mostarju. Tudi direktoriju se je dobro zdelo, da bo njegov hotel posnet z dronom.
Danes je za menoj prav zanimiv dan. Videl sem veliko zanimivih stvari. Žal pa mi z dronom ni uspelo narediti kakšnega zares dobrega posnetka. Tako, da sem nad tem kar malo razočaran.
Z Aleksom sva se že takoj zjutraj odpravila snemat Mostar. Zaradi oblačnega vremena, posnetki žal niso uspeli tako, kot bi morali. Še nekako najbolj všeč mi je bil posnetek Mostarja, ki si ga lahko ogledate zgoraj.
V načrtu za današnji dan je tudi ogled izvira reke Bune, Počitelja, slapov Kravice in Međugurja.
Načrt, ki isem ga naredil je bil slab. Namreč, ker je bila nedelja je bilo povsod zelo veliko ljudi.
Prvo noč v Bosni in Hercegovini sem spal super. Čeprav so bile dnevne temperature preko 34 stopinj Celzija, se je temperatura v naši majhni vasici ob reki Pivi ponoči spustila pod 12 stopinj. Poleg svežega zraka in mira, je verjetno bila, tudi nizka temperatura razlog, da sem spal zelo dobro.
Lastnica hiše v kateri sva spala nama je pripravila zelo okusen zajtrk. Jajca, domače klobase in domač jogurt. Klobase so bile izredno okusne.
Kmalu, ko sva pojedla zajtrk, je začel pihati veter, ki je kazal na spremembo vremena. Res je zelo kmalu začel padati močan dež, ki je nama z Aleksom pokvaril načrte za snemanje Pivskega jezera in mesta Jajce.
Na Pivskem jezeru in v Jajcu sva se sicer na kratko ustavila, vendar vreme ni bilo primerno za snemanje z dronom. Verjetno se bova domov vračala ravno preko Jajca in bova takrat posnela, to kar sva mislila danes.
Spletni portal Trivago.com je objavil lestvico top 100 mest v katerih boste dobili največ za svoj denar. Zelo sem vesel, da prvi dve mesti zasedata mesti iz področja naše bivše države. Glede na to, da pišem turistčne vodiče, blog,.. bom mogoče zaradi tega naredil še kakšen dober posel.
Mesto, kjer boste dobili največ za svoj denar je Mostar. Kakor spremljam postaja Bosna in Hercegovina vse bolj priljubljena destinacija. Na World Of Wanderlust so Bosno in Hercegovino proglasili za top destinacijo 2015.
Mostar je res biser, ki ga morate obiskati. O Mostarju sem sem pred časom napisal članek z naslovom Biser imenovan Mostar.
Če vas je Trivago prepričal, da boste obiskali Mostar vam predlagam, da si preberete naslednje moje članke, v katerem boste našli veliko koristnih informacij:
Drugo mesto, kjer boste dobili največ sa svoj denar je Novi Sad. V Novem Sadu sem bil prvič letos splomadi, ko sem bil kot predavatelj povabljen na en seminar. Žal je bilo to ravno takrat, ko so bile na Balkanu poplave in je tri dni neprestano padal dež. Tako, da od tega lepega mesta nisem imel veliko. Smo pa dobro jedli v eni gostilni in zraven uživali v glasbi lokalnega ansabla.
Srbija ima na lestvici še Beograd, ki je zasedel 40. mesto.
Na 6. mesto se je uvrstilo mesto Amritsar iz države Punjab v Indiji. Mesto Amritsar sem obiskal davnega leta 2001 in me je zelo navdušilo. Armitsar je znan po Zlatem templju, ki je najbolj sveta stvar za ljudi sikovske vere.
Na 7. mesto se je uvrstilo mesto Ouarzazate iz Maroka. Mesto je znano predvsem po tem, da so tukaj snemali veliko znanih filmov. En izmed teh je film Gladijator. Na krajše potovanje v Maroko sem šel leta 2008. Enkrat pa imam namen iti v Maroko z avtom. V planu je bilo že letos, pa žal nisem našel sopotnika. Več o tem si lahko preberete v članku Iščem sopotnika za potovanje v Maroko.
Ouarzazate Maroko – Foto: Tomaž Gorec
Na 9. mesto se je uvrstilo Perujsko mesto Arequipa. Arequipa je prijetno in urejeno mesto, ki je obkroženo z vulkani, ki se dvigajo v višino več kot 5.000 metrov.
Na 11. mestu je uvrstilo Ukrajinsko mesto Lviv, katerega sem obiskal leta 2011. V Lvivu sem se počutil, kot da bi se vrnil 30 let v preteklost. Lviv je urejno in prijetno mesto. Za moške še posebej zanimivo zaradi lepih Ukrajink.
Med top 100, sta se uvrstila tudi dva slovenska mesta. Bled je zasedel 69. mesto, Ljubljana pa 99. mesto. Ne želim biti negativen, vendar če mene vprašate so to skromene uvrstitve, ki dajejo jasen signal, da je turistom, ki obiščejo Ljubljano in Bled potrebno ponuditi več za njihov denar!
Če bi jaz bil avtor te lestvice, bi se na visoka mesta uvrstila mesta Višegrad in Trebinje. Oba imata veliko znamenitosti in sta res zelo poceni. Lahko bi rekli smešno poceni.
Ta vikend sem spet bil ‘turistični vodič’ po Bosni in Hercegovini. Letos je to bilo že petič.
Kako poteka tako potovanje sem napisal v prispevku Izlet v Sarajevo. Tokrat ne bom opisoval tega zadnjega potovanja, ampak bom prosil vse tiste, ki ste šli z mano v Bosno in Hercegovino, da si vzamete 10 minut časa in napišite svoje vtise. Vaše vtise bom objavil v tem prispevku.
Poglej si video posnetek mojega in Aleksovega potovanja po Bosni in Hercegovini poleti 2017.
V marcu 2012 smo se s Tomažem podali na nekajdnevni izlet po Bosni in Hercegovini. Pred odhodom se nismo kaj dosti pripravljali na obisk te čudovite dežele, saj smo vedeli, da Tomaž dobro pozna te kraje in smo se mu poplnoma prepustili. In imeli smo prav! Tomaž je namreč izvrstno organiziral potovanje.
Med drugim smo obiskali: Sarajevo, Jahorino, Jajce, Višegrad, Banja Luko,… Potovanje mi je bilo izjemno všeč, saj je vsebovalo tako obisk mest, poučne zgodovinske in kulturne informacije , gastronomske užitke in zabavo. Veliko različnih stvari, tako da je bilo nekaj za vsakega. Bosna in Hercegovina je zelo zanimiva, saj se močno prepletata tradicionalno in moderno življenje in še vedno je čutiti veliko žalosti in močne spomine na vojno, ki je zaznamovala življenje vseh prebivalcev. Kljub temu, da o vojni ne govorimo več, je pomembno, da zgodovine ne pozabimo. To je dežela izredno prijaznih ljudi, ki so velikodušni in imajo izjemen smisel za humor.
Potovanje je bilo nepozabno in se že veselim dne, ko se bomo ponovno odpravili na pot s Tomažem.
Vesna
Tomaž, bil si zelo dober vodič. To je bilo že moje drugo potovanje v Bosno s teboj. Res sem jo doživela v vsej svoji posebnosti in naravnih znamenitostih, najbolj sem uživala v razglednih točkah. Bosna je res lepa država in ponuja veliko več kot samo slavne čevapčiče. In na poti domov še ”manjši” ovinek in večerno kopanje v morju, ne more biti lepše kot to.
Nataša
Sem Francoz, ki živi v Sloveniji. Pred potovanjem s Tomažem, sem bil že trikrat v Bosni s prijatelji: dvakrat v Sarajevu in enkrat v Banja Luki. To državo imam zelo rad. Tako sem torej mislil, da dobro poznam ta predel, a mi je Tomaž odkril nove razsežnosti, ki jih prej nisem poznal: pokrajino, mesta, turistične znamenitosti in zgodovinsko ozadje. Tudi v Sarajevu, kjer sem pred potovanjem s Tomažem, prebil že več kot en teden, me je Tomaž popeljal tako v zanimive kraje, kot tudi v male restavracije z božanskimi čevapčiči v centru Sarajeva. Njemu se lahko zahvalim, da sem okusil najboljše čevapčiče v svojem življenju. Z njim smo se popeljali po malih poteh v osrčju narave. Poučil nas je tudi o napetostih, ki so se ohranile med različnimi nacionalnostmi populacije. S Tomažem sem odkril popolnoma nov obraz Bosne in si od takrat želim izvedeti še veliko več o tej čudoviti državi.
Florent
Konec septembra nas je Tomaž povabil na izlet po Bosni in Srbiji. Imeli smo malo časa, glede na to koliko smo imeli namen videti. Staratli smo v petek zgodaj zjutraj in se vrnili pozno v nedeljo zvečer. Prvi dan je bil glavni cilj Sarajevo, v soboto Šarganska osmica, v nedeljo pa Mostar. Tomaž nam je nevsiljivo razlagal in odgovarjal na vprašanja o stvareh, ki smo si jih ogledovali. Zame je bil to eden najlepših vikendov lanskega leta. V treh dneh in prevoženih skoraj 2000km smo videli in doživeli lepe in manj lepe prizore, ki so doma na bližnjem jugu. Želim si še na jug!
Petra
Verjetno nam je vsem poznan trenutek, ko stvari preprosto lepo padejo skupaj. Tisti trenutki, ki jih ne načrtujemo, a nam za vedno ostanejo v spominu. Tak je bil naš BosnaTrip, ko sem sam poimenoval tri dni izleta po Bosni; prav tak pa je bil tudi trenutek, ko smo se vsi štirje prijatelji tudi našli med seboj. Naj bo to zgodba za naslednjič, na tem mestu pa moram napisati par dobrih, par slabih, par zanimivih besed o našem izletu. Vesel sem bil že na samem začetku, da smo štirje sploh našli skupni termin, v katerem smo bili vsi prosti. Je to mar sreča? Neverjetno je, kako težko se je včasih uskladiti med seboj. Strpali smo se v avto, katerega prtljažnik smo poprej do vrha zapolnili s prtljago – kot da bi šli za cel mesec. Z razliko od vseh ostalih izletov, ki sem jim bil priča, smo tokrat ubrali podeželsko pot in se odrekli avtocesti. Končno lahko rečem, da sem videl še nekaj sveta ob poti in samo mesta, v katerega smo bili namenjeni. Bihač, postanek, kavica, prvi okus nove države. Pusti ti vtis. Ne pozabiš. Ali je to sreča?
Nadaljevali smo, prispeli v Jajce. Malo smo se kulturno izobrazili, pogledali prostor, kjer je potekalo drugo zasedanje Avnoj-a. Slavno zgodovinsko mesto, pa čeprav nisem pristaš zgodovinskih dejstev, ne pozabiš, da si bil tam. Par minut tam preseže vrednost besed, ki smo jih o Jajcu poslušali v šoli.
Pale. Naša destinacija počitka. Sreča? Namestili smo se, postlali posteljo in se odpravili ven med ljudi. Mladi smo in tako smo se tudi obnašali. Mislim, da smo nočno življenje izkusili v vsej svoji čarobnosti. Nekaj smo spili in si med tem glasno ponavljali, da bi nam bilo še kako žal, če bi to zamudili. Noč. Jutro. Spanca je bilo bolj malo. Ni mi bilo žal. Nisem hotel zamuditi ničesar in cel dan preležati
Po obilnem (bosanskem) zajtrku smo se odpeljali v Sarajevo. Še nikoli do takrat nisem videl bob steze. Tudi sam občutek, ko človek stoji na kraju, kjer je nekoč tekla kri, da človeku zavest, kakšno srečo ima, da živi danes, tu, srečen. Kaj je sreča? Tudi o tem je bilo govora, tako ali drugače. Jahorina me ni pustila ravnodušnega. Nočno življenje me ni pustilo ravnodušnega. Preprosta turška kava v značilni turški kafani je privabila nasmeh na usta.
Druga noč je minila bolj umirjeno. Poznalo se je, da smo videli ogromno. Priznam, da sem bil utrujen. Nisem bil edini. Tudi naslednji – zadnji dan ni bil nič bolj umirjen -> muzej na Neretvi. Prizor iz učbenikov pred leti nam je bil danes tik pred očmi in ostal na slikah na spominski kartici telefona
Od tam naprej je šlo vse z bliskovito hitrostjo. Mostar. Neverjetno mesto. Popolnoma drugačno. Prijetno. Nabito s čustvi. Z lepo pokrajino. Neverjetno. Hrana. Čevapi. Itak. Pravi Tomaž “da so najboljši” – zdaj lahko to rečem tudi sam. Najboljši. Ne vem, kako se reče gostilni. Vem, da se začne na črko S. Bo Tomaž povedal. Vsem tistim, ki boste šli naslednjič z njim. Če bo prosto mesto, se bom pridružil. Z veseljem
P.s. nikar ne pozabite na mandarine,.. pa na kajmak,.. pa na kepanje, če bo kaj snega,.. počnite vse, kar vas veseli, kjer vas veseli in s komer vas veseli. Ja, to je sreča 😉
Andrej
Sam lahko povem, da mi je Tomaž že večkrat omenil Bosno in Hercegovino kot enkratno destinacijo za potovanje in zabavo. Zato nisem veliko razmišljal, ko smo se pogovarjali o 3 dnevnem izletu po Bosni, v družbi Tomaža, ki zelo dobro pozna kraje, zgodbe, zgodovino, predvsem pa tudi lokacije za dobro pijačo in jedačo – zelo pomembna zadeva 😉 Zato lahko brez slabe vesti priporočam ogled krajev kot so Sarajevo, Pale, Jahorina, Neretva, Mostar, Međugurje, Jajce, Drvar in še… – brez Tomaža, pa ne bo enako! Meni je bilo potovanje zelo všeč, veliko novega sem videl, zvedel, poskusil in vse to zelo poceni – 3 dni (prevoz, hrana, spominki, pijača, vstopnine ipd manj kot 100 eur)
Matej
Caubejba. Ej od petka do nedelje (14 – 16. 12) greva s kolegom Tomažem (Tomaža poznam iz enega seminarja) na en krajši trip u Bosno! Tomaž jo zlo dobr pozna, tako da bo on naš vodnik in voznik. Po prejetem Matejevem sporočilu sem se brez pomisleka odločila, da grem. Sicer smo datum prestavili za en dan naprej, da je šel z nami še Andrej. Prvo vprašanje, ki se mi je porajalo v mislih..kako bomo funkcionirali ena punca : trije fantje. A lahko rečem, da so bili okrog mene to največji sončki.
Prvič v življenju sem šla na tako južni Balkan. Pričakovanja dan pred odhodom so bila pisana, vendar ne tako kot vtisi, ki sem jih doživela skozi naše “raziskovanje”. Pot nas je vodila daleč od avtoceste, vabila nas je cesta med vasmi in mesti. Doživeli smo pristno Balkansko pot/pokrajino. Prva kavica je bila nekje opoldne v Bihaču, kjer smo ugotovili, da so cene neprimerno manjše od slovenskih. Naslednja postaja je bila v Jajcu. Tam sem dobila občutek povezanosti z našimi južnimi “sosedi”. Zelo nas povezuje zgodovina, katera je bila tudi grenka. Tito, pionirčki..škoda, da jaz tega v svojih otroških letih nisem doživela.
V Sarajevo smo prispeli v večernih urah, ko so se prižgale mestne luči in z njimi zapolnile vzpetine ob mestu, katere smo opazovali z odprtimi usti in izrekali skromno besedo: vau… res je bilo čarobno. Priznam utrujeni smo prispeli v Pale. Vendar mi se ne damo. Odpravili smo se, da spoznamo nočno življenje. Ja tu lahko naredim le tri pikice… bilo je lepo pa mičkeno megleno… 🙂
Jutro z glavobolom smo si izboljšali z odličnim zajtrkom (Mučkalica in Bakedeggs + palačinke z nutelo) in z obujenjem spominov na preteklo noč. Z avtom smo se povzpeli na Jahorino, smučišče s fantastičnim razgledom. Pot nas je vodila na zapuščeno Bob stezo (za katero sicer ne vem točno kje je) tako je, ko del poti predremaš. Ja in kepali smo se! Mimogrede naredili smo tudi dva snežaka.
Baščaršija. To je bil kraj, kjer se je za mene čas ustavil. Ta del mesta ohranja tradicijo, posel in smisel življenja. Je trgovsko središče in srce Sarajeva. Sredi mesta je vodnjak, katerega legenda govori, da če piješ vodo iz njega se še vrneš v te kraje. Tvegam in pijem. Čarobno. Ustavili smo se tudi pred mošejo, kjer smo občudovali naše vrstnike, kako pripadni so svoji veri. Mistično… Seveda jedli smo najboljši burek vseh časov, pili pravo bosansko kavo iz unikatno kovanih bakrenih džezvic in padli v globok klepet. Tomaž je točno vedel, kako čim bolj približati nam “nevednežem” njihovo kulturo in nasploh duha Bosne.
Tretji dan smo se zavedli, da je to naš zadnji v Bosni. Zato smo se vstali zgodaj in po spet odličnem zajtrku pomahali Sarajevu v slovo, s tihim upanjem, da se še vrnemo. Pot nas je vodila proti reki Neretvi. Ogledali smo si vojni muzej iz bitke na Neretvi. Čudno, prav tam sem doživela največ čustev pa lahko povem najmanj… nekako težko je sprejeti tako grenko zgodovino. Pot smo nadaljevali naprej po veličastni pokrajini, ki se je dvigovala visoko proti nebu, tik ob turkizno zeleni reki Neretvi, kjer smo si privoščili domače mandarine, vse do naslednje zadane točke.
Moj najlepši kraj v Bosni? Naslednja postojanka Mostar! Tako pravljičnega mesta še nisem videla. Sivina v stavbah in na tleh daje občutek spokojnosti. Vendar kljub temu opazim živahnost ozkih ulic s trgovinicami, gostilnami in ljudmi, ki se znajo nasmehniti, ne glede na grenko preteklost, ki jo bereš v njihovih očeh in obraznih gubicah. Tam bi ostala kar cel teden in raziskala vsak kotiček ulic in kulturo njihovega življenja. Ustavili smo se v eni najboljših gostiln, ker smo še zadnjič jedli čevapčiče in kajmak. Za sladico pa smo preizkusili baklavo – katere okus še zdaj ne morem pozabiti. To bom pogrešala. Žal smo po hitrih nakupih in še zadnjih pogledih na mestece morali Mostar zapustiti. Na hitro smo si ogledali še romarski kraj Medžigorje. Ob pogledu na uro in zemljevid so se naši obrazki začeli popačeno smejati. Mi smo na najbolj južni točki.. kje je še dolenjska? Zato smo pot proti domu ubrali kar po avtocesti, ki pa je minila neverjetno hitro.
Strnjeni vtisi… gostoljubje, odlična-poceni hrana, čudovita pokrajina, skrivnostnost, iskrivost v očeh domačinov, grenka zgodovina, fantastični razgledi in seveda odlična družba.
To je dežela, ki govori v svojem jeziku in ga razume le tisti, ki mu prisluhne s srcem.
Čez manj kot 36 ur grem na en lep izlet. Komaj čakam!
Ob petih zutraj štartamo iz Trebnjega in gremo proti Bosni in Hercegovini. Naš prvi cilj je Banja Luka, kjer bomo spili jutranjo kavico, si malo ogledali mesto in krenili dalje proti mestu Jajce. Jajce je lepo mesto, ki leži ob sotočju reke Pliva in Vrbas. Jajce je poznano po slapu na reki Plivi in po drugem zasedanju AVNOJ-a 29. novmbra leta 1943, ko je nastala, sedaj že bivša Jugoslavija.
Iz Jajca nas bo pot vodila preko mest Travnik, Vitez, Visoko do Sarajeva. Sarajevo je mesto v katerega se najraje vračam. Lahko rečem, da je zame Sarajevo najlepše mesto na svetu. Verjetno me ne razumete kaj mislim!? Vsem, ki imate Sarajevo radi, poklanjam pesem Sarajevo grade moj.
Prespali bomo na Palah v hotelu Damis, ki je 200 metrov odaljen od diskoteke Enigma. Upam, da bodo imeli kakšen dober program.
V soboto zutraj se bomo odpravili po dolini Neretve v Mostar. Vmes se ustavimo še v Jablanici, ker si bomo ogledali Titov most iz bitke na Neretvi. Mostar je znan po starem mostu, imenovanem tudi kriva čuprija, čez reko Neretvo in starim turškim delom mesta. V Mostarju smo si izbrali lep hotelček, tik ob starem mostu.
V nedeljo se vračamo domov preko Širokog Brijega in Tomislavgrada. Na kratko se bomo ustavili ob Buškem Jezeru. Pot bomo preko Livna nadaljevali do Bosanskega Grahova. Ta del poti, mi bo najbolj zanimiv, saj v tem delu Bosne in Hercegovine še nisem bil.
Pri Bosanskem Grahovu, bomo zapustili BiH in vstopili v Hrvaško. Na Hrvaškem, pa nas tudi čaka zanimiva pot do Knina in nato do avtoceste Zadar – Zagreb.
Pa še to moram povedati, da bomo fina družba! Moj prijatel Joco, Dejan in še en, ki ga ne poznam.
Tisti, ki me poznate, že iz naslova veste kaj sem imel v mislih. Čeprav sem prepotoval že velik del sveta, zame ostaja najlepša dežela na svetu Bosna. Moral bi napisati Bosna in Hercegovina!
Prejšni vikend smo imeli tako imenovani sindikalni izlet v Bosno. Na žalost (predvsem njihovo), se nekateri niso odločil da bi šli in nas je tako bilo le sedem. Če se mene vpraša smo se imeli odlično. Upam, da bo kdo, ki je bil z nami, napisal kakšen komentar na ta članek.
Proti Sarajevu, oziroma Palam, smo se odpravili v petek popoldan. Na kratko smo se ustavil v Slavonskem Brudu, kjer ima sodelavka Sonja sorodnike. Naslednja postaja je bila ‘Ribja priča’. To je restavracija v Doboju, kjer imajo odlično in poceni hrano.
Na Pale smo prišli ob ene treh zutraj in utrujeni šli takoj spat.
V soboto zutraj smo se najprej odpravili na Jahorino, kjer pa nismo imeli sreče z vremenom. Bilo je oblačno, občasno je rahlo deževalo,… in ni bilo tistega čudovitega razgleda po celi Bosni in še dlje, kot je ponavadi. Smo si pa na najvišjem vrhu Jahorine ogledali ostanke vojaškega radarja, ki ga je med vojno v Bosni zbombandiral Nato.
