V zadnjem trenutku se mi je iz Indonezije uspelo vrniti v Slovenijo. Če se ne bi po naključju odločil, da predčasno končam svoje potovanje po Indoneziji, bi tam verjetno obtičal za dlje časa. Imam namreč občutek, da bo koronavirus v Sloveniji in drugod po svetu razsajal še kar dolgo časa in nismo tako blizu rešitvi, kot si mogoče kdo misli. Sam mislim celo, da nas najhujše šele čaka.
Kljub temu, da sem redno spremljal novice o tem, kaj se s koronavirusom dogaja v Sloveniji in drugod po svetu, nisem nikoli pomislil, da bi predčasno končal svoje potovanje po Indoneziji.
V soboto popoldne sem se v hotelu, kjer sem bival, dobil na pijači s Slovencem, ki je tudi potoval po Indoneziji. Že prej mi je povedal, da si je prestavil let in da predčasno zapušča Indonezijo. Vzrok je bil seveda koronavirus v Sloveniji, zaradi katerega so grozili, da bodo zaprli meje.
Ko je ta prijatelj odšel, sem čakal natakarico, da mi prinese račun za pijačo. Med čakanjem sem v trenutku dobil preblisk, da bi mogoče bilo pametno, da tudi sam domov odidem predčasno. Ob teh mislih sem sicer imel malo slab občutek, da sem reva in da bom brez zveze pobegnil domov.
Kako se je vse skupaj nadaljevalo, si poglejte na spodnjem videoposnetku.
Na poti domov je sicer bilo nekaj zapletov, vendar sem nekako vseeno prišel v Slovenijo. Domov sploh nisem šel. Če sem slučajno kje staknil koronavirus, ne bi želel z njim okužiti očeta in mame ter tudi ostalih ljudi. Tako da sem se odpravil naravnost v samokaranteno, kjer bom ostal vsaj 15 dni. V samokaranteni sem v Piranu.
Kmalu po prihodu v Piran sem dobil sporočilo od agencije, pri kateri sem kupil letalsko karto in mi je tudi uspešno in brezplačno uredila spremembo povratka, da Qatar s torkom ukinja vse mednarodne lete v Doho. To pomeni, da sem res imel veliko srečo, da sem prišel domov. Veliko napačnih odločitev naredim v življenju! Me pa veseli, da so tiste najbolj pomembne v večini primerov pravilne.
Glede na to, da sem ravno z dopusta, mi ne bo težava teh 15 dni biti v karanteni. Zamotil se bom z delom. Delam namreč v taki dejavnosti, da je dela vedno dovolj, samo videti ga moraš.
V tem času bom predvsem veliko pisal. Napisal bom nekaj krajših e-knjig o temah optimizacija spletnih strani, digitalni marketing, in o tem, kako zaslužiti s pomočjo interneta. Posvetil se bom tudi pisanju prispevkov za svoj blog. Mogoče pa celo začnem pisati svojo novo knjigo.
Upam samo, da se nisem kje na poti domov okužil s koronavirusom. Bolj kot berem članke v medijih na temo koronavirus v Sloveniji, bolj imam občutek, da me vse nekaj nekaj boli in da imam tudi sam simptome koronavirusa. Če se koronavirus res tako zelo hitro prenaša, potem bi bil pravi čudež, da ga ne bi dobil kje na letalu ali na letališčih.
Če ga imam, ga pač imam in bo to vseeno treba preživeti. Bo pa vsaj potem mir, ker sem nekje prebral, da ga lahko dobiš samo enkrat. Bom pa potem, upam, nanj imun.
Verjamem, da bo kdo od vas, ki to bere, rekel, kako sem lahko bil tako neumen, da sem v tej situaciji šel na potovanje. Slaba dva tedna pred odhodom sem se na https://www.tomazgorec.si/koronavirus, spraševal, ali je za iti na potovanje ali ne. Večina ljudi mi je takrat svetovala, naj se odpravim na potovanje. Zelo malo je bilo takih, ki so mi to odsvetovali. Drugače pa je tudi po mojih izkušnjah v življenju tako, da če si preveč prestrašen, imaš vedno nek razlog, da ostaneš doma. Enkrat je koronavirus, drugič teroristični napadi, tretjič nekaj tretjega. Isto je v poslovnem svetu. Če si preveč boječ, nikamor ne prideš.
Ko sem 16. februarja odšel na potovanje, si niti v sanjah nisem mislil, da se lahko zgodi kaj takega, kot se je. Če bi si, bi zagotovo ostal doma.
Glede na to, da je koronavirus v Sloveniji postala zelo resna zadeva, ste verjetno tudi vi bolj kot ne doma? Kako si boste krajšali čas? Če imate željo delati kaj, kar se lahko dela od doma, si preberite moj članek na https://www.tomazgorec.si/delo-na-domu. Mogoče najdete kaj takega, kar bi vam odgovarjalo.
Vsa opisana dela na zgornji povezavi so resna dela, kjer je treba za uspeh delati resno. Sam žal ne poznam dela, kjer je treba čisto malo delati in se z njim dobro zasluži. Ko bo kdo prišel do vas in vam ponujal sanjski posel, kamor morate samo nekaj vložiti, potem pa skoraj nič delati in boste na koncu dobro zaslužili, vedite, da je to prevara. ‘Nema hleba bez motike,’ so včasih rekli ljudje.
Tudi mi smo zadnji trenutek pobegnili iz Tajske. Potujemo preko Dohe z Qatar airways, kjer so še zadnji dan odprta letališča, danes je namreč torek. Kakor Tomaža, je tudi nas zadel preblisk, da moramo predčasno oditi z dopusta.
Fino, da ste se srečno vrnili domov! Ker že nekaj časa ni bilo nobenega sporočila od vas (FB in YT pogledam samo občasno), sem zadnje dneve razmišljal, ali ste kje obtičali ali ste morda že zboleli – in je bila krasna novica, da ste se uspeli vrniti tik preden so zaprli Brnik. Tokrat ste pa res za rep ujeli zadnjo priložnost, sicer bi se vam življenje popolnoma spremenilo … 😉
Bi bilo pa zanimivo branje (če bi čakali na odhod do uradnega konca dopusta in ker so zdaj vse poti v Slovenijo zaprte), kako ste potovali domov z ladjami, sloni, kamelami in peš, vmes preboleli okužbo s koronavirusom itd. … 😉 (delovni naslov: V 80 dneh iz Indonezije v Slovenijo)
Morda bi pa začeli poslovati v Indoneziji in ker je tam prebivalcev bistveno več, je tudi trg precej večji … le kaj bi se zgodilo v tem primeru? Tudi to bi bila zanimiva zgodba.
Verjetno je vseeno bolje imeti malo manj zanimivo življenje … 😉 Že itak bodo naslednji meseci tudi tukaj zelo burni.
joj mislila sem nate kje si, samo da si prišel