Zadnje dva tedna mi ne gre ravno najboljše v življenju. Sicer ni nobene panike, ampak dobro pa tudi ni.
Težave so se začele dva tedna nazaj, ko sem prišel iz tri dnevnega raziskovanja Bele Krajine. Zadnji dan, sem se šel kopat v Kolpo in bil nad vsem tako navdušen, da si nisem preoblekel mokrih kopalk in si zato prehladil mehur. To pomeni, da grem ponoči ene sedem krat na stranišče. Drugače nimam z mehurjem nikoli nobenih težav. Pred dobrim mesecem, sem se kopal na izviru reke Cetine v vodi, ki je imela samo 4 stopinje Celzija in nisem imel nobenih težav. Tole, ko pa si nisem preoblekel kopalk pa takoj težava. To težavo imam drugače že od nekdaj, če si po kopanju ne preoblečem kopalk. Deset let sem se držal tega, dva tedna nazaj, pa sem na to malo pozabil.
Posledica tega je, da se ne naspim dobro in imam potem čez dan čisto premalo energije. Kmalu postanem utrujen in zaspan. Najbrž, sem zaradi tega tudi bolj tečen, kot običajno, vendar to verjetno opazijo bolj drugi, kot jaz.
V teh dveh tednih, sem naredil bistveno manj kot naredim običajno, kar me še dodatno spravlja v slabo voljo.
Potem, pa imam še ene drugo težavo v podjetju, ki verjetno sicer ni nič posebnega, samo zaenkrat, pa se mi zdi kar velika. Vendar, če sem v 30-tih letih moje podjetniške poti rešil vse težave, bom tudi to.
Ker sem bil zaradi vsega slabe volje, sem jedel veliko več kot običajno in se popolnoma nič gibal. Zaradi tega, sem bil še bolj slabe volje in nejevoljen.
Včeraj zjutraj, me je doletela še dodatna težava. Dobil sem napad putike, kar je zagotovo posledica vsega zgoraj naštetega.
Potem, sem še slabše volje, ker imam občutek, da bo tole leto 2020, kar šlo mimo mene. Vsak dan, se mi na Facebooku prikazujejo spomini, kako sem se imel zadnjih pet let v tem času. Vedno sem bil nekje na nekem zanimivem potovanju, letos pa kar doma. Zavedam se, da nekateri brez težav zdržijo doma več let skupaj. Jaz, pa to žal ne morem. Potovanja meni pomenijo največ na svetu in se s tem, da sem doma ne morem sprijazniti. Nisem si mislil, da mi bo ta koronavirus , tako zagrenil življenje.
Ampak za vse sem si kriv sam!
Za vse kar sem zgoraj napisal, sem si kriv sam. Vse, bi lahko brez težav rešil, če bi se malo ‘vzel v roke’. Moral bi iti k zdravniku, pa bi se rešil težav z mehurjem. Moral bi iti vsaj tri krat na teden teči in bi bil veliko boljše volje in bi kljub slabšemu spancu imel več energije. Verjetno, bi v primeru, da bi šel teči trikrat na teden imel manj težav z mehurjem, kljub temu da nisem šel k zdravniku.
Za danes imam plan, da grem k zdravniku in teči. Ko bom končal s tekom, sem prepričan, da bo življenje vsaj za 50 odstotkov lepše.
Potem, bom naredil še okviren popotniški plan, za en mesec v naprej. In prepričan sem, da bo življenje spet pravljica.