Danes je dan republike

Danes je 29. november. Dan na katerega je bila ustanovljena Jugoslavija. Jugoslavija je dežela v kateri sem se rodil in v njej preživel velik del svojega življenja.

Nekateri imajo danes na Jugoslavijo lepe spomine, nekateri so jo pozabili, spet drugi jo odkrito sovražijo. Med katero skupino ljudi spadate vi?

V nadaljevanju prispevka vam bom predstavil moj pogled na Jugoslavijo. O vsem skupaj bom poizkušal biti čim bolj realen. O takih stvareh ima veliko ljudi svojo resnico in jih je nemogoče prepričati v kaj drugega. Na primer nekoga, ki so mu bližnje pobili v povojnih pobojih ne boste mogli prepričati, da je bila v Jugoslaviji ena sama dobra stvar. Prav tako ne boste nekega zavednega komunista prepričali, da je bilo v Jugoslaviji karkoli slabega.

Dobre stvari v Jugoslaviji

V Jugoslaviji je bilo lepo živeti. Kljub temu, da smo takrat imeli veliko manj, so bili ljudje zadovoljni in srečni. Po mojem mnenju, veliko bolj zadovoljni in srečni, kot danes. Zakaj je bilo tako, ne vem točnega odgovora.

Jugoslavija je bila svetovna velesila. Našega tovariša Tita je poznal cel svet. Jugoslovanski potni list je nekaj pomenil. Do sedaj še na nobenem pogrebu ni bilo toliko delegaciji držav, kot jih je bilo ravno na pogrebu tovariša Tita.

Bili smo športna velesila. Še posebej v košarki. Skupina Zabranjeno pušenje v eni od svojih pesmi pravi, da so Rusi par svojih trenerjev poslali v taborišče v Sibirijo, ker smo tako za šalo premagovali Ruse.

Ne predstavljam si kakšna športna velesila bi danes bila Jugoslavija, če bi še vedno bili skupaj. Po mojem bi se v ekipnih športih že vnaprej vedelo, da bo Jugoslavija z lahkoto prvak. Spomnim se evropskega prvenstva v košarki leta 1989 ko smo v finalu za šalo premagali Grke, in to kar za 22 točk. To evropsko prvenstvo sploh ni bili zanimivo.

Tudi iz gospodarskega vidika smo bili velesila. Naša gradbena podjetja so gradila po celem svetu. Orožje smo prodajali po celem svetu. Poleg tega so imela slovenska podjetja trg, ki je obsegal 23 milijonov prebivalcev. Sam sem prepričan, da če bi ostali skupaj, bi gospodarsko bili prva, ne druga Švica.

Na otoku Krku smo imeli najbolj luksuzni hotel v vsem socialističnem svetu. Več o tem hotelu si preberite na www.tomazgorec.si/hotel-haludovo-krk.

Slabe stvari v Jugoslaviji

Tako, kot še danes, so se tudi takrat dogajale krivice. Na primer, če je bil nekdo malo bolj vidni član komunistične partije in če mu sosed ni bil všeč ga je prijavil, da govori proti državi in so tega soseda po nedolžnem zaprli. Včasih se je to dogajalo tudi zato, ker je nekomu bila všeč sosedova žena in se je potem delal, kot da pomaga in jo je hodil malo tolažiti. Kaj je sledilo se ve.

Mogoče bi morala biti Jugoslavija malo bolj odprta za podjetništvo. Sicer vprašanje, kaj bi se naredilo, če bi bila. Namreč prišlo bi do velikih razlik in ljudje ne bi bili več tako zelo zadovoljni. Zagotovo bi bilo tudi več kriminala. Kar se tiče podjetništva ne vem ali je bilo dobro, da so ga omejevali ali je bilo slabo.

Goli otok, kjer so zapirali politične zapornike, ne more biti Jugoslaviji ravno v ponos. Kar se tiče Golega otoka se mi še posebej sporno zdi to, da se je tam zelo grdo ravnalo z zaporniki in da je na Golem otoku pristalo tudi veliko popolnoma nedolžnih ljudi. To, da so zapirali nasprotnike države razumem. Namreč razumem, da je tedanje vodstvo hotelo ohraniti Jugoslavijo za vsako ceno. Kar popolnoma razumem, saj je v borbi za Jugoslavijo umrlo več sto tisoč ljudi. Mislim, da bi tudi danes zaprli osebo, ki bi deloval proti državi. Prav tako sem mnenja, da so ravno zaradi nekaj takega zaprli Andreja Šiška. Nimam nič z njim, samo primer sem dal.

Povojni poboji

Povojni poboji so še ena stvar, ki Jugoslaviji niso ravno v čast. Sam osebno sicer mislim, da tisti domobranci, ustaši in četniki, ki so pobijali nedolžne ljudi, med njimi tudi ženske in otroke, jih ni nič škoda, da so končali tako, kot so. Preveč je bilo teh ljudi, da bi jih imeli zaprte v zaporih.

Ni pa bilo najbolj prav, da so pobili nič krive ženske in otroke. Je pa to sedaj lahko biti pameten v letu 2020 iz udobnega naslonjača. Težko si je predstavljati, kakšna je bila situacija takrat. Za vprašati se je, kako bi mi odreagirali takrat v dani situaciji, če nam bi ti ljudje pobili otroke, brate, sestre, očete, matere, može in žene.

Jaz sem ponosen, da sem se rodil in živel v Jugoslaviji

Sam osebno sem zelo ponosen, da sem se rodil v Jugoslaviji in da sem 21 let živel v njej. Za tiste čase smo zelo lepo živeli. Nobenemu ni bilo potrebno biti lačen, če je hotel delati.

Žal mi je, da se nisem udeležil nobene delovne brigade ali šel na kakšno srečanje mladih, ki se je takrat imenoval zlet bratstva in enotnosti. Takrat, ko sem bil jaz v teh letih za te stvari, je bilo tega že malo manj. Moj prijatelj, ki je sedem let starejši od mene je bil prisoten na veliko delovnih brigadah in teh zletih bratstva in enotnosti. Večkrat pove, da je to bilo najlepše obdobje njegovega življenja.

Naša Jugo0slavija je bila tudi zelo lepa in zanimiva kot turistična destinacija. To je tudi še danes. Imeli smo čudovite gore, morje, reke, jezera in še cel kup drugih zanimivosti. Imeli smo bogato kulturo in odlično kulinariko.

Kljub temu, da sem popotnik in sem prepotoval že velik del sveta, še vedno najraje potujem po področju bivše Jugoslavije. Bolj kot raziskujem te kraje, bolj mi postajajo všeč. Všeč mi je narava, ljudje, kultura, kulinarika in zabava. V bodoče se bom področju bivše Jugoslavije še bolj posvetil iz popotniškega vidika. Pred časom sem na potovanjih po teh krajih našel novo strast. To je obiskovanje spomenikom, ki so posvečeni narodno osvobodilnem boju. To so prave umetniške mojstrovine. Poglejte si samo spomenik na Petrovi Gori in Kadinjači. Vsak kraj, kjer je spomenik ima zanimivo zgodbo, ki je običajno žalostna.

Ljudje bodo Jugoslavijo počasi pozabili

Lansko leto sem za 29. novembra obiskal mesto Jajce, kjer so potekale spominske slovesnosti ob ustanovitvi Jugoslavije. Ljudi se je sicer zbralo kar nekaj, vendar so to bili večinoma stari ljudje. Jaz sem bil celo med najmlajšimi.

Kako je bilo lansko leto v Jajcu za Dan republike, si lahko en del pogledate v spodnjem video posnetku.

Še več posnetkov iz Jajca pa najdete na mojem Youtube kanalu. Moj Youtube kanal najdete na www.youtube.com/user/tomazgorec/videos ali pa me najdete tako, da greste na Youtube in vpišete Tomaž Gorec.

Bojim se, da ko bo pomrla naša generacija in generacija naših staršev, bo Jugoslavija obstajala samo še v zgodovinskih knjigah. Namreč duh Jugoslavije se ne prenaša na mlade, kar bi bilo nujno potrebno. Spomnim, se moškega, ki sem ga spoznal v Valjevu in je ponosno rekel, da je on Jugoslovan, da je pa razočaran, da so otroci za četnike. Več o tem si lahko preberete na www.tomazgorec.si/stjepan-filipovic. Drugače na svojih potovanjih po Balkanu spoznam veliko ljudi, ki se imajo za Jugoslovane. Eden najbolj zanimivih Jugoslovanov, ki sem jih srečal na mojih poteh po bivši Jugoslaviji je bil tale, ki ga najdete na www.tomazgorec.si/ali-so-srbi-res-najbolj-gostoljuben-narod-na-svetu.

Če želimo, da se Jugoslavija ohrani v naših spominih, bi bilo nujno potrebno delati na tem, da mlajšim generacijam prenesemo Jugoslovanstvo. Ne vem sicer kako se tega lotiti. Mogoče z organizacijo kakšnih srečanj mladih iz področja bivše Jugoslavije. Na srečanju bi se mladi zabavali, spoznavali, se dobro imeli in širili bratstvo in enotnost vseh Jugoslovanskih narodov.

Sam se bom trudil, da bom v bodoče širil duh Jugoslovanstva in prijateljstva. Imam ene par dobrih idej, kaj vse lahko naredim.

Mogoče Jugoslavija ni bila idealna, ampak….

Za konec še ena moja misel. Prepričan sem, da v Jugoslaviji se ni toliko kradlo, kot se krade danes v Sloveniji. Nikoli nisem nikjer slišal, da bi imel Tito kje kakšne skrivne račune v Švici ali kje drugje. V Sloveniji nimamo nobenih tajkunov, ki bi obogateli v času Jugoslavije. Jih pa imamo veliko, ki so na nepošten način obogateli v samostojni Sloveniji.

Kaj pa vi mislite o vsem tem? Prosim napišite kakšen komentar na ta prispevek.

3 komentarji

  1. Vse kar ste napisali drži, a pozabili ste, da je Tito načrtno pomešal narodnosti, ravno zato, da bi nas obdržal v slogi. Otroci Srba in Hrvata niso ne eno ne drugo… Enako Slovenca in Bosanca. Pozabili ste na izbrisane. Ali pa sem spregledala. Pozabili ste na visoke davke. Najnižji je bil v YU 33,5%, higienski pripomočki so se šteli kot luksuz. 100% obdavčeni. Dvomim, da bi bili druga Švica!

  2. Res si veliko napisal polovico tega drži ampak kako smo živeli je pa druga zgodba. Vsake toliko časa so si na mislili da bo vojna in so ljudje vse pokupili potem pa hrano stran metali in prašiče fotrali ko seje pokvarila. Če si kaj čez politiko govoril so te hitro našli in sankcije so sledile ve se kaj. Otem da sanjaš kakšna velesila bi bili si lahko videl da se osnovnih stvari niso mogli zmenit brez vojne pa samo šest jih je bilo. Vsi sanjate kar je bilo je bilo in nikoli več nebo pa lep pozdrav rad berem o vaših potovanjih. Janez.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja